Pravilnik o izdelavi analize stroškov in koristi za...

144. Pravilnik o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje

Na podlagi četrtega odstavka 360. člena in drugega odstavka 364. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ministrica za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu s tretjim in petim odstavkom 14. člena ter Prilogo IX Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1) določa podrobnejšo vsebino:

-

analize stroškov in koristi za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (v nadaljnjem besedilu: analiza za celovito oceno možnosti),

-

analize na ravni obrata, ki jo je treba izdelati pri načrtovanju novih gradenj in obsežni prenovi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za obrate s skupno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, metodologije, predpostavke za ekonomsko in finančno analizo ter načela (v nadaljnjem besedilu: analiza na ravni obrata).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

ekonomski dejavniki so ekonomski stroški surovin, ki se ocenijo z upoštevanjem izgube za gospodarsko družbo in se jih vrednoti z alternativnimi stroški različnih vložkov. Med ekonomske dejavnike sodijo tudi sprememba višine stroškov surovin zaradi večje ali manjše odvisnosti od tujine, ki se oceni glede na ceno nadomestne uvožene energije, vrednotenje območja, ki bo oskrbovano, pri čemer se ocenijo vrednosti nepremičnin in zemljišč ter negativni učinki, ki so posledica izvedbe gradnje stanovanjskih objektov, proizvodne in neproizvodne storitve, mobilnost, poljedelstvo in infrastruktura;

2.

okoljski dejavniki so negativni ali pozitivni učinki na zrak, vodo ali zemljo ter drugi vplivi, ki se vrednotijo z okoljskimi eksternimi stroški odprave možnih negativnih učinkov, ki se jim ni mogoče izogniti (npr. izguba zemljišč oziroma uničenje podobe pokrajine);

3.

družbeni dejavniki so spremembe gospodarske družbe v okviru analize, ki se vrednotijo s stroški, ki vplivajo na gospodarsko družbo. Pri tem se upošteva vpliv na trg dela oziroma stopnja brezposelnosti;

4.

alternativna varianta pomeni analizo določenega geografskega območja na področju ogrevanja in hlajenja z upoštevanjem soproizvodnje z visokim izkoristkom in učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja, možnosti za učinkovito individualno ogrevanje in hlajenje ter ekonomsko in finančno analizo vseh ekonomskih učinkov, družbenih in okoljskih koristi, s katerimi so opredeljene variante za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju.

(2)

Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(3)

Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetiko.

(4)

Izrazi s področja javnih financ, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(5)

Vsebina ekonomske in finančne analize je določena v skladu s predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(6)

Analiza občutljivosti je analiza, ki je narejena na podlagi ocene stroškov ter koristi projekta ali skupine projektov, in sicer na podlagi različnih cen energije, stroškov vlaganj in drugih faktorjev, ki vplivajo na rezultat izračuna.

II. ANALIZA ZA CELOVITO OCENO MOŽNOSTI

3. člen

(namen)

(1)

Analiza za celovito oceno možnosti mora temeljiti na sedanjih in prihodnjih potrebah po toploti in hlajenju, ekonomski upravičenosti in tehnični ustreznosti ter prispevati k lažji identifikaciji stroškovno najučinkovitejših variant za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju.

(2)

Pri načrtovanju stroškovno najučinkovitejše variante oskrbe s toploto za analizirano geografsko območje za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju se v analizi upoštevajo energetske rešitve širšega lokalnega, regionalnega ali nacionalnega okolja.

4. člen

(vsebina analize za celovito oceno možnosti)

Analiza za celovito oceno možnosti vsebuje naslednje elemente:

-

opredelitev sistemske in geografske meje,

-

opredelitev možnih variant v okviru sistemske in geografske meje v zvezi z oskrbo in rabo ogrevanja ter hlajenja,

-

opredelitev izhodiščne variante,

-

opredelitev alternativnih variant,

-

izračun neto koristi,

-

predpostavke za ekonomsko analizo,

-

rezultate ekonomske analize in

-

analizo občutljivosti.

5. člen

(opredelitev sistemske in geografske meje)

(1)

Sistemska meja opredeljuje meje energetskih sistemov znotraj določene geografske meje.

(2)

Geografska meja poteka po natančno opredeljenem geografskem območju, regiji ali mestnem območju z namenom, da se celovito upoštevajo obstoječi in bodoči povezani energetski sistemi lokalnih skupnosti.

6. člen

(opredelitev možnih variant v okviru sistemske in geografske meje v zvezi z oskrbo in rabo ogrevanja ter hlajenja)

Pri analizi se upoštevajo vsi viri energije znotraj sistemskih in geografskih meja. Pri tem se uporabijo razpoložljivi podatki energetskih sistemov, vključno z odvečno toploto iz elektrarn in industrijskih obratov, sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov, značilnosti virov ter spreminjanje potreb po ogrevanju in hlajenju.