Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 110-4572/2000, stran 11408 DATUM OBJAVE: 30.11.2000

RS 110-4572/2000

4572. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer
Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) in 7. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 19. seji dne 13. 11. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Ljutomer plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.

2. člen

Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče:

-

v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža v sklopu stanovanjske hiše ali poslovnega prostora); upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do III. gradbene faze. Za tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti); za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki),

-

izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, igrišča, bazeni...), ki je namenjena poslovni dejavnosti,

-

nezazidano stavbo zemljišče je površina funkcionalne enote, ki je v ureditvenih, zazidalnih načrtih ali prostorsko ureditvenih pogojih namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal dovoljenje; nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik stanovanja ali poslovnega prostora...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco. Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu oziroma vsakemu lastniku posebej.

II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO

4. člen

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:
I. območje: mestno jedro Ljutomer (Glavni trg, Miklošičev trg, Stari trg, Ormoška cesta do vključno št. 8, Prešernova cesta do vključno št. 16, Postružnikova ulica, Ul. Joška Berdina, Ul. Jureša Cirila, Kerenčičeva ulica, Kajuhova ulica do št. 4, Razlagova ulica do št. 5 in Ul. Rajh Nade št. 7)
II. območje: ostali del mesta Ljutomer
III. območje: Babinci, Noršinci, Sp. Kamenščak, Cven, Krapje, Mota, Podgradje, Stročja vas, Pristava, Radomerje, Mala Nedelja, Branoslavci, Cezanjevci, Grlava, Krištanci, Šalinci
IV. območje: Godermarci, Sitarovci, Rinčetova graba, Bodislavci, Nunska graba, Precetinci, Desnjak, Mekotnjak, Stara cesta, Presika, Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerščak, Slamnjak, Železne dveri, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Moravci, Vidanovci, Vogričevci, Zg. Kamenščak, Globoka, Radoslavci.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

5. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1.

opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

2.

namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,

3.

zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,

4.

smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

5.

nenamenska uporaba stavbnega zemljišča,

6.

druga stavbna zemljišča.

6. člen

1. Opremljenost stavbnega zemljišča

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in dejanska možnost priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:
– makadamska cesta                                 5
– asfaltna cesta                                  20
– kanalizacija                                    25
– vodovod                                         20
– elektrika                                       25
– telefon                                         10
– kabelska televizija                             15
– plinovod                                        15
– javna razsvetljava                              15
– urejena parkirišča                              20
– bližina avtobusne postaje do 1000 m             15
– bližina avtobusne postaje nad 1000 m             5
– pločniki                                        10
Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinei prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega zemljišča.

7. člen

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:

-

priključka na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 60 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,

-

uporabe javne razsvetljave, parkirišč, pločnikov, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 60 m,

-

priključka na telefonsko omrežje, če je telefon dejansko priključen ne telefonsko omrežje.

8. člen

2. Namen uporabe in lega stavbnega zemljišča

Namen uporabe stavbnega zemljišča:

-

za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje,

-

za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjenih za počitniško uporabo in prostori namenjeni začasnemu bivanju v vinogradniških hišicah,

-

za poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti.