Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti...

2419. Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23) ministrica za kulturo izdaja

P R A V I L N I K
o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L št. 151 z dne 7. 6. 2019, str. 70; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/882/EU) določa podrobnejše pogoje glede dostopnosti storitev, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev.

2. člen

(način zagotavljanja storitev)

(1)

Storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, se zagotavljajo preko elektronskih programskih vodnikov, ki morajo biti zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi ter zagotavljati informacije o razpoložljivosti elementov dostopnosti. Elektronski programski vodnik je sistem menijev, ki uporabnikom storitev ponuja razpored ponujenih vsebin in ostalih funkcionalnosti za njihovo spremljanje oziroma ogled.

(2)

Storitve dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev so podnapisi, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, ki morajo biti v celoti posredovane v ustrezni kakovosti, ki omogoča natančen prikaz, sinhronizacijo z zvokom in videom ter uporabnikom omogočajo nadzor prikaza in uporabe.

(3)

Podnapisi za gluhe in naglušne osebe so zapisi govorjenega besedila v programskih vsebinah, ki jih gledalci spremljajo sočasno z gledanjem vsebine. Poleg govorjenega besedila gluhi in naglušni lahko potrebujejo tudi dodatne informacije, na primer o šumih ozirom drugih pomembnih zvokih v vsebini (zvok korakov v filmu, zvok odpiranja vrat ipd.), s čimer lažje razumejo dogajanje na zaslonu.

(4)

Tolmačenje v znakovni jezik izvaja usposobljen tolmač z uporabo rok in prstov, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa. Slovenski znakovni jezik je jezik, kot ga določa Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/02).

(5)

Govorjeni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim vsebinam. Namenjeni so slepim in slabovidnim osebam ter osebam, ki iz drugih razlogov ne zmorejo brati podnapisov.

(6)

Zvočni opis je oblika pripovedi, ki se uporablja za zagotavljanje informacij, ki obdajajo ključne vizualne elemente v medijskem delu. Zvočni opisovalec opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Te pripovedi se običajno umestijo med premori v dialogih oziroma med prazninami v originalnem zvoku. Ta tehnika je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ter tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki.

II. ELEKTRONSKI PROGRAMSKI VODNIKI

3. člen

(elementi elektronskih programskih vodnikov)

Elektronski programski vodniki morajo vsebovati naslednje elemente dostopnosti:

-

oznako programske vsebine, ki nakazuje na tehniko dostopnosti;

-

prikaz informacij na način, da jih je mogoče povečevati;

-

možnost preklopa med običajnimi (privzetimi) in visoko kontrastnimi nastavitvami zaslona.

III. PODNAPISI

4. člen

(kakovost podnapisov za gluhe in naglušne)

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede kakovosti:

-

upoštevati morajo pravilno rabo slovenščine in jezikov ustavno priznanih manjšin, razen če gre za vsebine, kjer so slogovne posebnosti izražanja nastopajočih ali avtorja besedila namenoma izražene oziroma poudarjene kot del vsebinskega sporočanja;

-

vstavljeni morajo biti na sredino spodnjega dela zaslona, lahko pa tudi na drugo mesto, če je tako ustrezneje glede na samo predvajano vsebino;

-

v najmanjši možni meri prekrivajo informacije, ki so pomembne za obveščenost (to so besedilne ali slikovne informacije, kot so predstavitev govornikov, imen, definicij in elementov, kot so obraz in ustnice govorcev, ki omogočajo branje z ustnic);

-

so bele barve in se predvajajo na črnem ali prosojnem traku, razen če bi bila druga barva bolj ustrezna za uporabnike in proces priprave podnapisov to omogoča;

-

so v neserifni pisavi v velikosti, ki omogoča enostavno branje.

5. člen

(berljivost podnapisov za gluhe in naglušne)

Podnapisi za gluhe in naglušne morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede berljivosti:

-

postopek vstavljanja podnapisov mora zagotavljati tekoče branje povprečnemu bralcu;

-

podnapisi se morajo praviloma predvajati v dveh vrsticah, po potrebi in glede na hitrost ter intenzivnost govora (razprave, soočenja ipd.) pa se podnapisi lahko izjemoma predvajajo v treh vrsticah;

-

hitrost podnapisov mora omogočati sledenje programski vsebini in je lahko do 20 znakov na sekundo, razen v primeru oddaj, kjer gre za nujnost podajanja dobesedne transkripcije (zlasti na primer volilna soočenja, govori državnikov, novinarske konference itd.), ko je lahko znakov na sekundo tudi več.