3010. Odločba o odpravi drugega stavka 1. člena; 2., 4., 5., 6., 7. in 8. člena, razen prvega stavka drugega odstavka; četrte alinee tretjega odstavka 9. člena; 10. in 11. člena; 17. in 18. člena; drugega odstavka 20. člena; ter 21. in 23. člena pravilnika o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij in ugotovitev, da so določbe 9. člena v neodpravljenem delu ter določba prvega odstavka 20. člena pravilnika v neskladju z ustavo in zakonom, kolikor se nanašajo na dosedanje upravljalce in uporabnike kmetijskih zemljišč, in se nasproti njim ne smejo uporabljati
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo pobudnikov: Mercator – KŽK Kmetijstvo Kranj d.o.o., Mercator – Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o., Kmetijski kombinat Hmezad – Kmetijstvo Žalec p.o., Kmetijsko gospodarstvo Rakičan p.o. in PS Kmetijstvo Vipava – Agrogorica p.o., ki jih na podlagi pooblastila zastopa Združenje agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije na seji dne 5. 10. 1995
1.
V pravilniku o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list RS, št. 7/94) se odpravijo:
-
2., 4., 5., 6., 7. in 8. člen,
-
3. člen, razen prvega stavka drugega odstavka,
-
četrta alinea tretjega odstavka 9. člena, 10. in 11. člen,
-
drugi odstavek 20. člena, 21. in 23. člen.
2.
Določbe 9. člena v neodpravljenem delu ter določba prvega odstavka 20. člena pravilnika so v neskladju z ustavo in zakonom, kolikor se nanašajo na dosedanje upravljalce in uporabnike kmetijskih zemljišč, in se nasproti njim ne smejo uporabljati.
1.
Pobudniki navajajajo, da je Svet sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sprejel izpodbijani pravilnik, čeprav naj za sprejemanje splošnih aktov sklad ne bi bil pristojen. Navajajo, da se sklad pri tem sklicuje na 17. člen zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93 – v nadaljevanju: ZSKZ), ki pa mu po mnenju pobudnikov ne daje pooblastila za sprejem pravilnika. Po prepričanju pobudnikov naj bi sklad s sprejemom izpodbijanega splošnega akta prekršil načelo delitve oblasti, ki ga ustava določa v 3. členu. Po tej ustavni določbi naj bi bili izvršilni in upravni organi omejeni v normativni funkciji. Navajajo še, naj bi bili upravni organi upravičeni delovati le na podlagi zakona, z izdajo pravilnika pa naj bi sklad prekršil tudi 120. in 153. člen ustave. S podržavljenjem kmetijskih zemljišč naj bi po mnenju pobudnikov ta postala javno dobro. V skladu s 70. členom ustave naj bi se pravica uporabe na takih zemljiščih pridobila le pod pogoji, ki jih določa zakon, ne pa pravilnik.
2.
Pobudniki še navajajo, da jih na podlagi pravilnika sklad sili v sklepanje enoletnih pogodb in da ne upošteva zakonskih določb o dolgoročnem zakupu. Za sklenitev vsiljenih pogodb naj bi postavljal kratke roke in jim grozil, da bo razdelil zemljišča zasebnim zakupnikom, če pogodb ne bodo v roku podpisali.
3.
Pobudniki utemeljujejo pravni interes za podano pobudo s tem, da so bili z izvajanjem pravilnika neposredno prizadeti. Na podlagi pravilnika naj bi bil sklad uvajal zakupnino za odvzeta zemljišča, ki je ne zmorejo plačevati in ki jih bo privedla do gospodarskega zloma.
4.
Sklad oporeka navedbam pobudnikov in meni, da izpodbijani pravilnik ni v neskladju ne z ustavo in ne z ZSKZ. Navaja, da sklad nima značaja upravnega organa, ampak javnega zavoda. Potemtakem sklad ni pristojen za sprejemanje podzakonskih aktov. Pravilnik naj bi bil skladov interni akt, zato po njegovem prepričanju ne more biti v nasprotju s 120. in 153. členom ustave. V Uradnem listu RS ga je sklad objavil le zato, da bi se javnost lažje seznanila z njegovo vsebino.