Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 200-3635/2020, stran 10281 DATUM OBJAVE: 29.12.2020

VELJAVNOST: od 30.12.2020 / UPORABA: od 1.1.2021

RS 200-3635/2020

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.1.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3635. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo
Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) in prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18 in 65/20) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

1. člen

V Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10) se v 9. členu v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– oceno stanja in razvoja gozdov (podatke za prikaz ocene stanja in razvoja gozdov se pridobi iz gozdnogospodarskih načrtov GGE);«.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov;«.
Deseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi;«.
Četrti odstavek se črta.

2. člen

V 10. členu se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in javnimi cestami ter razmere za pridobivanje lesa.«.

3. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

(ocena stanja in razvoja gozdov)

(1)

Na ravni GGO se navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-

stanje in razvoj gozdnih površin;

-

lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih;

-

tekoči letni prirastek po debelinskih razredih;

-

ocena ranljivosti gozdov zaradi naravnih ujm (npr.: požar, veter, žled in sneg).

(2)

Oceno stanja gozdov se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.«.

4. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

(presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi)
Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zajema:

-

strukturo gozdov in njihove spremembe po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev;

-

oceno uspešnosti pomlajevanja ter strukturo mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi;

-

objedenost mladja;

-

strukturo gozdov po negovanosti;

-

strukturo gozdov po kakovosti odraslega drevja;

-

poškodovanost drevja;

-

ohranjenost naravne drevesne sestave in ekološka prilagojenost populacij gozdnega drevja;

-

presojo ohranjanja biotske raznovrstnosti, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem;

-

količino in strukturo odmrlega drevja;

-

zdravstveno stanje gozdov.«.

5. člen

V 16. členu se v prvi alineji beseda »odstrelu« nadomesti z besedo »odvzemu«.

6. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

(presoja stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja)

(1)

Presoja stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, ki so specifični za posamezno vrsto divjadi in so določeni v smernicah za pripravo območnega načrta.

(2)

Smernice iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pripravi ZGS skupaj z ministrstvom, pristojnim za divjad in lovstvo, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.«.

7. člen

V III. poglavju se naslov 7. oddelka spremeni tako, da se glasi:
»7. Utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov«.

8. člen

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

»22. člen

(opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov)

(1)

Funkcije gozda in območja s poudarjenimi funkcijami gozdov so:

1.

funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na poplavnih, erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;

2.

hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

3.

funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi z izjemnimi biotopi, gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, ki so lokalno pomembni za obstoj in ohranitev populacij prostoživečih živalskih vrst, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja. Poudarjeno funkcijo iz te točke imajo tudi mirne cone, pasišča in zimovališča prostoživečih živalskih vrst, grmišča in predeli okoli kaluž in drugih vodnih virov namenjenih prostoživečim živalim;

4.

klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja ter kmetijske površine pred škodljivimi učinki vetra in mraza ter gozdovi na območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki lahko povzročajo vetrolome ali deformirano rast gozdnega drevja;

5.

zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;

6.

higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo imajo zlasti gozdovi v neposredni bližini večjih naselij, bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, večje farme, smetišča, sežigalnice in predelovalnice odpadkov, dirkališča ipd.;

7.

obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, policijske, vojaške ipd. objekte;

8.

rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);

9.

turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti ali po katerih se odvija turistično vodenje;

10.

poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo imajo gozdovi, ki se uporabljajo kot učni prostor (gozdne učilnice), gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;

11.

raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;

12.

funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot imajo gozdovi ali deli gozdov, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru;

13.

funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine imajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja z gozdovi (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);

14.

estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo imajo predvsem z estetskega vidika edinstveni/ posebni gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih, ki urejajo prostor, ter območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;

15.

lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo imajo gozdovi z visoko rastnostjo na rastiščih z visoko proizvodno zmogljivostjo;

16.

funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin imajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja;

17.

lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo tudi predeli okoli rukališč, krmišč, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

(2)

Območja s poudarjenimi funkcijami iz prejšnjega odstavka poleg gozda vključujejo tudi druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij.

(3)

Za negozdna zemljišča iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-

v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo urejeni planinski pašniki;

-

v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alineje;

-

v gozdnati krajini nenaseljene senožeti, lazi in vsi morebitni drugi naravni ekosistemi, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;

-

v kmetijski in primestni krajini nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

(4)

Tipi krajin iz prejšnjega odstavka se določijo po naslednjih merilih:

-

v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travišča, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;

-

v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85 %), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;

-

v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85 % površine;

-

v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

(5)

Gozdnatost iz druge alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.«.

9. člen

V 23. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Funkcije gozda se ovrednotijo v skladu s prejšnjim členom«.

10. člen

24. člen se črta.

11. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

»25. člen

(utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov)
Utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov na ravni GGO zajema:

-

pregledno karto skupin funkcij gozdov, kot sestavni del območnega načrta, in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 v obliki interaktivne karte;

-

utemeljitev pomena funkcij gozda ter določitev usmeritev oziroma omejitev pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;

-

opredelitev večfunkcionalnih območij.«.

12. člen

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Glede na analizo trajnostnega gospodarjenja, izpostavljene glavne probleme pri gospodarjenju, cilje gospodarjenja in usmeritve, določene v Nacionalnem gozdnem programu, se določi strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:

-

razvoj gozdnih površin po krajinsko enotnih območjih;

-

usmerjanje razvoja gozdnih sestojev za posamezne gospodarske kategorije gozdov (način obnove gozdov, intenzivnost nege in prioritete vlaganj v gozdove, premene, intenzivnost sečnje);

-

temeljne odločitve in prioritete za zagotavljanje varstva gozdov, vključno z varovanjem biotske in genetske pestrosti gozdov;

-

sanacije poškodovanih gozdov in usmeritve za delo z gozdovi, ogroženimi po naravnih ujmah (npr.: požar, veter, žled in sneg);

-

posebnosti gospodarjenja v različnih lastniških kategorijah;

-

usmeritve glede funkcij gozdov;

-

usmeritve za usklajevanje odnosov med živalsko in rastlinsko komponento gozda;

-

usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa;

-

usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in njihovo pripravo oziroma gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest;

-

usmeritve za delo s semenskimi objekti.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– okvirna ocena vlaganj v gozdno infrastrukturo.«.

13. člen

V 27. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Gozdnogojitvene usmeritve določajo:«.
Tretji odstavek se črta.

14. člen

V 28. členu se druga in tretja alineja črtata.
Dosedanja četrta alineja postane druga alineja.

15. člen

V 29. členu se v prvi alineji besedilo »po posameznih delih« nadomesti z besedilom »v LUO ali v posameznih predelih«.
V drugi alineji se beseda »določenih« nadomesti z besedilom »LUO ali v posameznih«.

16. člen

Naslov 10. oddelka se spremeni tako, da se glasi:
»10. Okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi«.

17. člen

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

»30. člen

(okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi)
Okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanih dohodkov iz gozdov in vlaganj v gozdove.«.

18. člen

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

»32. člen

(priloga k območnemu načrtu)
V prilogi k območnemu načrtu se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh:

a)

GGO, ki ga sestavljajo podatki o:

-

površini gozdov po lastniških kategorijah,

-

gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih,

-

strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev,

-

strukturi gozdov po zasnovi, negovanosti in sestojnem sklepu,

-

lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE),

-

tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGO),

-

načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih,

-

načrtovanih drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov;

b)

RGR GGO, ki ga sestavljajo podatki o:

-

površinah gozdov po lastniških kategorijah,

-

lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,

-

strukturi gozdov po razvojnih fazah in zgradbah sestojev,

-

tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih,

-

možnem poseku,

-

načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih;

c)

lastniških kategorij, ki ga sestavljajo podatki o:

-

gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov,