Pravilnik o pripravništvu in strokovnem izpitu za delo...

2943. Pravilnik o pripravništvu in strokovnem izpitu za delo na področju socialnega varstva

Na podlagi 71. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in 42/94 - odločba ustavnega sodišča) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o pripravništvu in strokovnem izpitu za delo na področju socialnega varstva

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik ureja pogoje, trajanje, potek in vsebino pripravništva delavcev, ki se usposabljajo na področju socialnega varstva, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje strokovnega dela na področju socialnega varstva.

2. člen

Pripravnik je po tem pravilniku vsak, ki je končal višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo ali za druge poklice, potrebne za delo na področju socialnega varstva, in prvič začne opravljati delo v socialnovarstvenem zavodu, v organizacijah ali pri zasebnikih, ki se ukvarjajo s socialnovarstveno dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), ne glede na to ali je sklenil delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

3. člen

Pripravniška doba za pripravnike z višjo stopnjo strokovno izobrazbe traja 9 mesecev, za pripravnike z visoko stopnjo strokovno izobrazbe pa 12 mesecev.

4. člen

Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne opravljati tej izobrazbi ustrezno delo, se ne šteje za pripravnika, če je podobno ali enako delo, opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja za pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.

5. člen

Pripravnik ima v času pripravništva vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih za pripravnike določata zakon in kolektivna pogodba za dejavnost socialnega varstva.

6. člen

Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit s področja za katerega se je usposabljal po programu in na način, ki je določen s tem pravilnikom.

7. člen

Pripravnik, ki je opravljal pripravništvo po posebnih predpisih in je sklenil delovno razmerje v socialnovarstvenem zavodu, po končanem pripravništvu opravlja strokovni izpit iz svoje stroke na pristojnem ministrstvu, po tem pravilniku pa opravi dopolnilni izpit.

II. ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA

8. člen

Pripravnik opravlja pripravništvo praviloma pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje, lahko pa se zaradi izpopolnjevanja v posameznih vejah stroke usposablja v drugem ustreznem zavodu.

Pripravnik lahko delno ali v celoti opravlja pripravništvo v javnem socialnovarstvenem zavodu, čeprav je v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu.

O pripravništvu iz prejšnjega odstavka odloča direktor javnega socialnovarstvenega zavoda v soglasju z ministrom, pristojnim za področje socialnega varstva.

1. Program pripravništva

9. člen

Pred začetkom pripravništva je treba pripravnika seznaniti s programom pripravništva in programom strokovnega izpita.

10. člen

Program pripravništva po tem pravilniku obsega splošni in posebni del.

11. člen

Splošni del programa pripravništva je enoten za vse pripravnike v vseh socialnovarstvenih zavodih, organizacijah in pri zasebnikih, ki se ukvarjajo s socialnovarstveno dejavnostjo. Vsebina splošnega dela programa pripravništva je določena s programom za splošni del strokovnga izpita.

12. člen

Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnika za delo na področju socialnega varstva.

Pri posebnem delu programa pripravništva si pripravnik pridobiva znanja in sposobnosti, potrebne za samostojno opravljanje dela na področju, za katerega se usposablja v okviru socialnovarstvene dejavnosti.

Vsebina posebnega dela programa pripravništva je določena v programu za posebni del strokovnega izpita.

2. Program pripravnikovega dela

13. člen

S programom pripravnikovega dela se obveznosti pripravnika, določene s splošnim in posebnim delom programa pripravništva, diferencirajo glede na stopnjo strokovne izobrazbe in zahtevnost dela, za katero se pripravnik usposablja.

14. člen

Program pripravnikovega dela vsebuje:

-

časovno razporeditev usposabljanja pri delodajalcu;

-

naloge, ki jih bo pripravnik opravljal, z navedbo mentorja oziroma inštruktorja;

-

časovno razporeditev usposabljanja v drugih zavodih z opredelitvijo naloge in inštruktorja;

-

čas, predviden za individualni študij;

-

čas, predviden za konzultacije z mentorjem oziroma inštruktorjem;

-

druge pripravnikove obveznosti.

15. člen

Direktor socialnega zavoda ali pooblaščeni delavec organizacije, ki izvaja socialnovarstvene storitve, ali zasebnik, ki opravlja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: direktor delodajalca), za vsakega pripravnika, ki opravlja pripravništvo, predpiše program pripravnikovega dela glede na poklic in delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja, in ga posreduje socialni zbornici.

3. Mentorstvo

16. člen

Za pripravnikovo usposabljanje po programu pripravnikovega dela skrbijo mentor in morebitni inštruktorji.

17. člen

Direktor delodajalca pripravniku določi mentorja in o tem obvesti socialno zbornico.

Mentor, ki je praviloma delavec delodajalca, je lahko delavec, ki ima strokovno izobrazbo najmanj iste stopnje in smeri kot je strokovna izobrazba pripravnika, opravljen strokovni izpit ter najmanj pet let delovnih izkušenj na delu, za katerega se pripravnik usposablja.

18. člen

Če je v programu pripravništva zaradi izpopolnjevanja v posameznih vejah stroke določeno, da se pripravnik usposablja v posameznih organizacijskih enotah zavoda ali pa v socialnovarstvenem zavodu, se pripravniku v programu pripravnikovega dela določijo tudi posamezni inštruktorji.

Inštruktor je lahko delavec, ki ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na delu, ki ga opravlja, kar zagotavlja, da lahko pravilno usmerja pripravnikovo usposabljanje.

19. člen

Mentor opravlja zlasti naslednje naloge:

-

sestavi program pripravnikovega dela, z njim seznani inštruktorja ali inštruktorje in ga posreduje direktorju;

-

skrbi, da strokovno usposabljanje poteka po programu pripravnikovega dela;

-

sodeluje z inštruktorjem ali inštruktorji, ki vodijo pripravnika pri usposabljanju na posameznih področjih, določa vrsto in obseg pripravnikovih nalog ter ocenjuje uspešnost pripravnika pri usposabljanju;

-

tekoče spremlja pripravnikovo delo, ugotavlja uspešnost ter mu svetuje;

-

predlaga spremembe v programu pripravnikovega dela, zlasti pa usmeritev na določeno področje ali spremembe v časovni razporeditvi programa;

-

predlaga podaljšanje ali skrajšanje pripravniške dobe v skladu z določbami kolektivne pogodbe za dejavnost socialnega varstva;

-

ob koncu pripravniške dobe oceni izvedbo celotnega programa pripravnikovega dela, sestavi poročilo o pripravnikovem usposabljanju in z njim seznani direktorja ter pripravnika.

20. člen

Inštruktor, ki spremlja in usmerja pripravnika pri delu na posameznem področju, opravlja zlasti naslednje:

-

izdela del programa pripravnikovega dela, ki bo izveden pod njegovim vodstvom in ga posreduje mentorju;

-

organizira in spremlja potek pripravnikovega dela v svoji enoti, organizaciji ali zavodu;

-

opredeljuje vsebino in način izvedbe posamezne naloge;

-

tekoče preverja kakovost in pravočasnost opravljanja posamezne naloge, opozarja pripravnika na napake in pomanjkljivosti ter mu svetuje;

-

sodeluje z mentorjem pri ugotavljanju pripravnikove uspešnosti, spremembi programa pripravnikovega dela ali pri posvetovanju glede podaljšanja ali skrajšanja pripravniške dobe;

-

pripravi oceno o pripravnikovem usposabljanju pod njegovim vodstvom ter sodeluje pri oblikovanju končne ocene o pripravnikovem usposabljanju in pri oblikovanju poročila.

21. člen