Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in...

5106. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReDPROSV25)

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 23. novembra 2010 sprejel

R E S O L U C I J O
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReDPROSV25)

1. UVOD

V Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 so upoštevane zlasti spremembe varnostnega okolja, ugotovitve Strateškega pregleda obrambnega resorja 2009 ter usmeritve iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Poleg tega so upoštevani ustrezni strateški in planski dokumenti Nata ter EU.

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, namenjen Slovenski vojski, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja podlago in okvir za dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna zagotavljati zmogljivosti, ki jih Republika Slovenija potrebuje za uresničevanje nacionalnih interesov na obrambnem področju. Za zagotavljanje učinkovitega razvoja Slovenske vojske je v dokumentu opredeljeno tudi zagotavljanje pogojev za ustrezen razvoj in delovanje Slovenske vojske.

Republika Slovenija bo v dolgoročnem planskem obdobju do leta 2025 pri razvoju obrambnega sistema v še večji meri sledila načelom učinkovitosti in racionalnosti pri uporabi virov ter upoštevala njihovo omejenost. Tudi v takšnih okoliščinah bo Slovenska vojska nadaljevala s transformacijo, s čimer se bo učinkovito prilagajala spremembam v varnostnem okolju, zagotavljala ustrezno stopnjo nacionalne varnosti ter verodostojno prispevala k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti.

2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU

Sodobno mednarodno okolje je kompleksno in podvrženo nepredvidljivim spremembam, kar se odraža tudi v varnostnih grožnjah in tveganjih. Mir, varnost, stabilnost in razvoj postajajo vedno bolj povezani in zahtevajo povečano medsebojno sodelovanje in usklajevanje tako držav, mednarodnih organizacij kot tudi drugih nedržavnih akterjev na različnih področjih.

Na mednarodno varnostno okolje bodo v prihodnje vplivali predvsem podnebne spremembe, neugodna globalna demografska, finančna, gospodarska in socialna gibanja, omejenost naravnih in drugih strateških virov, nenadzorovano trgovanje z občutljivi materiali in storitvami, poglabljanje razlik med bogatim in revnim delom sveta, obstoj kriznih žarišč, pojav po obliki in naravi novih konfliktov ter različnih učinkov globalizacije. Stalen vir ogrožanja so tudi naravne in druge nesreče, katerih intenzivnost in pogostost se zaradi podnebnih sprememb in prekomernega obremenjevanja okolja povečujeta.

V evroatlantskem prostoru se je močno zmanjšala verjetnost izbruha oboroženih meddržavnih spopadov. Vojaške grožnje se bodo pojavljale predvsem v obliki lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki lahko hitro prerastejo svoj okvir. Sodobne grožnje prevzemajo vse bolj hibridno obliko, njihov značaj pa zaradi močnih globalizacijskih vplivov postaja večplasten in mednaroden, takšni pa so tudi njihovi učinki. Bojišče prihodnosti bo poleg kopnega, morja in zraka obsegalo tudi kibernetski prostor in vesolje.

V mednarodnem varnostnem okolju bodo v prihodnje poleg držav vir ogrožanja tudi nedržavni ali nadnacionalni akterji. Pomembna nova oblika ogrožanja varnosti bodo hibridne grožnje, ki poleg konvencionalnih oblik vključujejo tudi uporabo terorističnih, kriminalnih in neregularnih oblik delovanja, zlorabe informacijske tehnologije ter različnih gospodarskih in ostalih dejavnosti.

V močno soodvisnem sodobnem mednarodnem varnostnem okolju si nobena država svoje varnosti ne more več zagotavljati povsem samostojno. Zato je zlasti za evroatlantski prostor, v katerem sta ključna dejavnika ohranjanja in zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti EU in Nato, značilno politično, gospodarsko, varnostno, kulturno, znanstveno-tehnološko in drugo povezovanje držav, kar zagotavlja temu območju večjo varnost in stabilnost.

S članstvom v EU in Natu je Republika Slovenija vključena v proces oblikovanja, usmerjanja in izvajanja varnostne in obrambne politike obeh organizacij ter izpolnjevanja zavez, ki jih je sprejela s članstvom.

Zaradi navedenih sprememb mednarodnega varnostnega okolja bosta oblikovanje sodobnih oboroženih sil in razvoj vojaških zmogljivosti temeljila na prožnosti, sposobnosti združenega ter skupnega delovanja v celotnem spektru možnih operacij v vseh klimatskih in geografskih pogojih. Integracija vojaških sil in zmogljivosti bo temeljila na zagotavljanju kompatibilnosti tehnologij in interoperabilnosti konceptov delovanja, enoznačnem in skupnem razumevanju doktrin ter principov delovanja. Bistven element, ki bo zagotavljal vojaški uspeh v operacijah, bo usposobljenost vojaških sil v celotnem spektru delovanja ter sposobnost hitrega prilagajanja nastalim razmeram. Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju bodo zahtevale sposobnost za delovanje v pogojih visoke bojne intenzivnosti, zagotavljanje podpore humanitarnim prizadevanjem, podpore stabilizacije in rekonstrukcije, kot tudi druge oblike delovanja. Vse različne oblike delovanja se bo lahko izvajalo sočasno na zelo majhnem območju.

3. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE

3.1 Namen, poslanstvo in glavne naloge Slovenske vojske

Namen Slovenske vojske je z vojaškimi zmogljivostmi prispevati k uresničevanju interesov in nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije.

Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva Slovenske vojske:

1.

zagotavljanje obrambne sposobnosti in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije,

2.

vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti,

3.

sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

4.

podpora drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.

Iz poslanstev Slovenske vojske izhajajo njene glavne naloge:

Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 1. točko prejšnjega odstavka:

-

vzpostavitev planiranih zmogljivosti Slovenske vojske in vzdrževanje ustrezne stopnje njihove pripravljenosti,

-

izvajanje nacionalne vojaške obrambe,

-

izpolnjevanje mednarodnih zavez na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe.

Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 2. točko drugega odstavka tega oddelka:

-

krepitev sodelovanja in zaupanja med Slovensko vojsko ter vojskami zavezniških in prijateljskih držav,

-

uresničevanje interesov in nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah.

Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 3. točko drugega odstavka tega oddelka:

-

zagotavljanje dvonamenskih zmogljivosti ter sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske.

Glavne naloge, ki izhajajo iz poslanstva, navedenega pod 4. točko drugega odstavka tega oddelka:

-

podpora drugim državnim organom in organizacijam skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske,

-

evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih razmerah.

3.2 Razvoj Slovenske vojske do leta 2025

Razvoj Slovenske vojske bo usmerjen k načrtnemu doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti in uporabnosti vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje njenih poslanstev in nalog.

Sposobnost uspešnega in učinkovitega odzivanja Slovenske vojske na vojaške grožnje in njenega sodelovanja pri odzivanju na nekatere nevojaške grožnje bo v veliki meri odvisna od zagotovitve pogojev in sposobnosti za pravočasno transformacijo z vidika obsega in strukture, organiziranosti ter opremljenosti in usposobljenosti Slovenske vojske.

Pri razvoju Slovenske vojske bosta upoštevana tudi koncept celostnega pristopa pri soočanju z vojaškimi in drugimi varnostnimi izzivi ter usmerjenost v zagotavljanje vojaške povezljivosti v okviru kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike EU.

Slovenska vojska bo tudi v prihodnosti sposobna skupnega delovanja v večnacionalnem vojaškem okviru, tako v konvencionalnih oblikah delovanja kot tudi proti hibridnim grožnjam. Uporaba ključnih vojaških zmogljivosti Slovenske vojske bo predvsem usmerjena v odzivne sile Nata ali EU ter za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah.

Izvajanje nalog v zahtevnih geografskih in podnebnih pogojih, drugih kulturnih okoljih, v oddaljenih območjih delovanja ter v operacijah višje intenzivnosti bo zahtevalo zmogljivosti, ki zagotavljajo premestljivost in vzdržljivost sil za delovanje, učinkovito bojno podporo ter zaščito sil. Sodobna vojaška oprema in oborožitev Slovenske vojske bo zagotavljala ustrezno stopnjo povezljivosti z zavezniškimi državami.

Obseg in struktura Slovenske vojske se bosta prilagodila njenemu poslanstvu in nalogam ter potrebam po dodatnih ali drugačnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem, zavezniškem in širšem mednarodnem okolju.

V določenih pogojih se lahko obseg in struktura Slovenske vojske bistveno spremenita skladno s konceptom vojaške strateške rezerve, ki v primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije omogoča povečanje obsega obrambnih sil v daljšem časovnem obdobju predvidoma za do 25.000 dodatnih pripadnikov, v skrajnem primeru tudi na podlagi ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti. Koncept vojaške strateške rezerve izhaja iz analize lastnih in tujih izkušenj pri obrambi nacionalnega teritorija ter vključuje kadrovske, materialne, infrastrukturne in druge evidence ter ustrezne pripravljalne in izvedbene načrte. Oblikovanje in urjenje struktur vojaške strateške rezerve bodo v primeru aktiviranja usmerjala namensko oblikovana jedra, popolnjena s poklicnimi pripadniki Slovenske vojske z ustreznimi znanji in izkušnjami. V dveh letih po uveljavitvi te resolucije bo izdelana doktrina oblikovanja in delovanja vojaške strateške rezerve.

Pri izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske bo večja pozornost namenjena racionalni in bolj učinkoviti izrabi vedno bolj omejenih virov, določanju razvojnih prioritet ter selektivni specializaciji.

Vojaške zmogljivosti se bodo razvijale skladno z načeli obrambnega planiranja v Natu in EU, upoštevale se bodo pridobljene nacionalne in druge izkušnje iz operacij ter načela v učinke usmerjenega pristopa k operacijam.

Slovenska vojska bo v primernem obsegu zagotavljala dvonamenskost zmogljivosti za potrebe sodelovanja v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.

Nadaljnji razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja, temeljnih vojaških ved ter vojaškostrokovnih in specialističnih znanj, veščin in izkušenj bo organiziran v sodelovanju z javnim izobraževalnim in raziskovalnim sistemom. V Slovenski vojski bodo z namenom ohranjanja in razvoja vojaškostrokovnih in specialističnih znanj povezani operativna praksa in razvojno-raziskovalne ter izobraževalne dejavnosti. Vojaško izobraževanje in usposabljanje ter operativna praksa Slovenske vojske bosta ohranjala tesno sodelovanje s primerljivimi zmogljivostmi zaveznikov.

V sistemu vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo ustrezna pozornost namenjena nadgradnji usposabljanja vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka ter v prostovoljni pogodbeni rezervi. Skladno s pravico in pričakovanji državljank in državljanov Republike Slovenije, da se lahko na podlagi prostovoljnosti vedno usposabljajo za obrambo države, bo tudi v prihodnje v zadostnem obsegu zagotovljena možnost za prostovoljno služenje vojaškega roka in druge prostovoljne oblike vojaškega usposabljanja. Dodatno pridobivanje znanj in izkušenj, izključno na podlagi prostovoljnosti in v okviru možnosti, bo mogoče tudi prek vključevanja v aktivnosti častniške, veteranskih in drugih nevladnih organizacij, ki so posebnega pomena za obrambo. Pri razvoju sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo upoštevana tudi možnost ponovne uvedbe vseh sestavin splošne vojaške dolžnosti in oblikovanja vojaške strateške rezerve.

Uspešnost transformacije Slovenske vojske bo pogojena tudi z dvigom organizacijske kulture, krepitvijo vojaških vrednot in profesionalne vojaške etike, zagotavljanjem načrtnega kariernega razvoja in transparentnih kariernih poti ter z dejanskim uveljavljenjem celostne skrbi za pripadnike.

4. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE

Republika Slovenija bo svojo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi in načini, ki so skladni z določili mednarodnega in humanitarnega prava.

Zagotavljanje obrambne sposobnosti, izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije in izpolnjevanje sprejetih mednarodnih zavez bo s ciljem večje učinkovitosti in zaradi omejenih obrambnih virov prednostno zagotovljeno v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti, vendar se zaradi tega Republika Slovenija ne bo odrekla ustrezni stopnji lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti ter razumni stopnji neodvisnosti in avtonomnosti na obrambnem in vojaškem področju.

Slovenska vojska nekaterih zmogljivosti ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi zavezniškimi oziroma partnerskimi državami.

Vzpostavljena bosta ustrezna obseg in struktura Slovenske vojske, ki bosta zagotavljala učinkovito in usklajeno delovanje na vseh ravneh poveljevanja ter učinkovito uporabo razpoložljivih zmogljivosti Slovenske vojske.

Skladno s kriteriji Nata bo delež premestljivih sil kopenske komponente Slovenske vojske do leta 2018 dosegel najmanj 50%. To pomeni, da bo najmanj 50% kopenske komponente Slovenske vojske organizirane, opremljene in usposobljene za morebitno delovanje tudi izven nacionalnega teritorija. Del teh sil Slovenske vojske bo integriran v vojaško strukturo zavezništva.

Prav tako bo najmanj 10% kopenske komponente Slovenske vojske vseskozi ohranjalo visoko stopnjo pripravljenosti na nacionalnem teritoriju ali pa sodelovalo v mednarodnih operacijah in misijah. S tem bo Slovenska vojska prispevala k uresničevanju zunanjepolitičnih interesov in ciljev Republike Slovenije, hkrati pa bodo doseženi kriteriji vzdržljivosti sil Nata. Dogovorjeni vzdržljivi prispevek sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah, v Natovih odzivnih silah, v bojnih skupinah EU, v rezervnih silah ter v drugih oblikah zagotavljanja sil v visoki stopnji pripravljenosti bo Slovenska vojska dosegla do leta 2018.

Slovenska vojska bo izvajala združeno bojevanje rodov v okviru namensko oblikovanih zmogljivosti. V nacionalnem okviru bo sposobna oblikovati namenske taktične enote do brigadne ravni. Slovenska vojska bo oblikovala enoto bataljonske ravni, ki bo usposobljena in sposobna delovati izven Republike Slovenije za izvajanje celotnega spektra delovanj v rotaciji do enega leta. To bo doseženo z oblikovanjem najmanj štirih bojnih jeder moči pehotnega bataljona. V teh okvirih bo Slovenska vojska, poleg že vzpostavljene lahke, najkasneje do leta 2020 oblikovala tudi srednjo bataljonsko bojno skupino. Z reševanjem kadrovskih neskladij v Slovenski vojski bodo do leta 2020 sproščeni kadrovski potenciali prioritetno usmerjeni v izgradnjo bojnih zmogljivosti ter za ustrezno popolnitev rodovskih enot.

Vse sile Slovenske vojske na teritoriju Republike Slovenije bodo sposobne izvajati naloge visoke intenzivnosti v okviru vseh načinov delovanj, hkrati pa bodo premestljive sile Slovenske vojske sposobne izvajati naloge visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih pogojih tudi izven Republike Slovenije.

Slovenska vojska bo v mednarodnih operacijah in misijah sodelovala skladno z nacionalno strategijo sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah ter skladno z njenimi interesi in nacionalnovarnostnimi cilji. Sodelovanje bo temeljilo na načelih celostnega pristopa in enotnega nabora sil, kot tudi usmerjenega in koncentriranega vključevanja na krizna območja. Sodelovanje se bo načrtovalo s ciljem zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije pri zagotavljanju izbranih zmogljivosti. Slovenska vojska bo v prihodnje v nalogah stabilizacije in rekonstrukcije sposobna intenzivnejše sodelovati s skupinami za civilno-vojaško sodelovanje in civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki.

Slovenska vojska bo v Natovih odzivnih silah in bojnih skupinah EU sodelovala z raznovrstnimi enotami, saj predstavlja tovrstno sodelovanje eno od poglavitnih orodij za transformacijo Slovenske vojske v smeri večje učinkovitosti, izboljšanja zmogljivosti, izurjenosti pripadnikov in povečanja interoperabilnosti z drugimi zaveznicami tako v okviru Nata kot tudi EU. Vzdržljivi prispevek Slovenske vojske v takojšne odzivne sile Nata bo znašal 0,8% od skupnega obsega teh sil.

Republika Slovenija bo obrambo nacionalnega teritorija zagotavljala prednostno na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe v sodelovanju z zavezniki, hkrati pa bo razvijala in zagotavljala sposobnost morebitnega sodelovanja nekaterih zmogljivosti Slovenske vojske v okviru kolektivne obrambe tudi izven teritorija Republike Slovenije.

Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale, usposabljale in opremljale kot dvonamenske tako, da bodo sposobne sodelovati v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med ključne zmogljivosti Slovenske vojske, ki bodo sodelovale z elementi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali zagotavljale podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti, sodijo predvsem helikopterske zmogljivosti, zmogljivosti taktičnih transportnih letal, različne zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (v nadaljnjem besedilu: JRKBO), logistične zmogljivosti, inženirske zmogljivosti, pomorske zmogljivosti, zmogljivosti specialnih sil ter zmogljivosti vojaške zdravstvene in psihološke službe.

5. DOLGOROČNI CILJI IN PRIORITETE RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE

Ključni dolgoročni cilj razvoja Slovenske vojske je zagotavljanje nacionalne obrambe v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti. Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske se zato nanašajo na njeno aktivno in verodostojno delovanje, selektivni in uravnotežen razvoj njenih zmogljivosti ter njeno nadaljnjo transformacijo, z namenom oblikovanja moderne in učinkovite vojaške organizacije tudi v okoliščinah omejene razpoložljivosti virov.

Dolgoročni cilj 1:

Aktivno in verodostojno delovanje Slovenske vojske v sistemu kolektivne obrambe in varnosti, okrepljeno delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, ob upoštevanju načel zmerne geografske razpršenosti in večje specializacije, ter načrtno sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in podpora drugim državnim organom in organizacijam pri odzivanju na sodobne vire ogrožanja, skladno z nacionalnimi interesi, sprejetimi zavezami, razpoložljivimi viri in načeli celostnega pristopa.

Prioritete:

-

doseganje in vzdrževanje načrtovane ravni pripravljenosti poveljstev in enot Slovenske vojske za delovanje,

-

izpolnjevanje sprejetih zavez v sistemu kolektivne obrambe in varnosti z namenom doseganja skupnih ciljev,

-

postopno povečevanje vzdržljivosti in zahtevnosti sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah,

-

pri odzivanju na sodobne nevojaške vire ogrožanja na nacionalnem teritoriju prednostno sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Dolgoročni cilj 2:

S selektivnim in uravnoteženim razvojem zmogljivosti Slovenske vojske zagotavljati njeno ustrezno pripravljenost za delovanje ter sodelovanje z ostalimi obrambnimi zmogljivostmi Republike Slovenije skladno s celotnim spektrom delovanja.

Prioritete:

-

postopno preoblikovanje vojaških zmogljivosti ob načrtnem izločanju neperspektivnih,

-

povečanje bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s težiščem na oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine,

-

uravnoteženje in povečanje bistvenih operativnih zmogljivosti, ki vključujejo pravočasno razpoložljivost sil, učinkovito delovanje, učinkovit sistem poveljevanja in nadzora, učinkovito obveščevalno zagotovitev, premestljivost in premičnost, preživetje in zaščito sil ter logistično vzdržljivost,

-

ohranjanje in razvoj vojaškostrokovnih, specialističnih in drugih znanj, veščin in izkušenj, ki so bistvenega pomena za obrambo države.