Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Celju in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani

2396. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Celju in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani

Številka: Up-1051/11-10

Datum: 4. 7. 2013

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe Čeples, d. o. o., in Martina Čepina, oba Kozje, ki ju zastopa Odvetniška družba Gregorovič – Pungartnik, d. n. o., o. p., Šentjur, na seji 4. julija 2013

Sklep Višjega sodišča v Celju št. II Ip 1098/2010 z dne 1. 6. 2011 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 81240/2010 z dne 8. 9. 2010 se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Pritožnika sama nosita svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Pritožnika izpodbijata pravnomočen sklep o zavrženju ugovora (kot prepoznega), ki sta ga (tedaj kot dolžnika) vložila zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), izdan v avtomatiziranem postopku elektronske izvršbe. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na četrti odstavek 58. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju ZIZ), ker je ugotovilo, da je bil ugovor vložen po izteku tridnevnega ugovornega roka, ki velja v postopku menične izvršbe. Na ugovorne trditve pritožnikov, da je treba šteti njun ugovor zaradi nejasnega sklepa o izvršbi ter predloga za izvršbo za pravočasnega kljub temu, da sta ga vložila šesti dan po prejemu sklepa o izvršbi, ni odgovorilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov. To svojo odločitev je utemeljilo s stališči: 1) da je bil predlog za izvršbo izpolnjen v skladu z zahtevami Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 121/07 in nasl. – v nadaljevanju Pravilnik/07), 2) da je bil sklep o izvršbi izdan v avtomatiziranem izvršilnem postopku, v katerega sodišče prve stopnje ni moglo posegati, 3) da so podatki iz predloga za izvršbo vsebovali informacije, na podlagi katerih bi dolžnika lahko ugotovila, da je šlo za menično izvršbo, ter posledično, da znaša ugovorni rok tri dni, 4) da so zato neutemeljene trditve, da pritožnika nista imela možnosti, da bi se seznanila z naravo spora, in 5) da bi bil pritožbeni očitek o neobrazloženosti sklepa o ugovoru utemeljen, če ne bi šlo za avtomatizirani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine.