Sklep o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-220/2001, stran 329 DATUM OBJAVE: 18.1.2001

RS 3-220/2001

220. Sklep o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij
Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi določil 5. točke prvega odstavka 109. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00) izdaja
S K L E P
o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij

Predmet sklepa

1. člen

(1)

Ta sklep določa podrobnejša pravila in minimalne standarde za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Uporablja se za določitev višine obveznosti zavarovalnice za potrebe, opredeljene v 76., 81., 104., 139. in 159. členu zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00; v nadaljevanju: ZZavar).

(2)

Ta sklep določa načela, ki jih mora zavarovalnica upoštevati pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 113. člena ZZavar.

(3)

Zavarovalnica lahko pri izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij smiselno upošteva zavarovalno statistične standarde (dalje: ZSS), ki jih je sprejelo Slovensko zavarovalno združenje in je nanje dal soglasje Urad RS za zavarovalni nadzor:

-

ZSS 1: Rezervacije za prenosne premije,

-

ZSS 2: škodne rezervacije,

-

ZSS 3: Rezervacije za bonuse in popuste.

(4)

Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor lahko da soglasje na predloge novih standardov, po katerih se bodo izračunavale posamezne zavarovalno-tehnične rezervacije za posamezne zavarovalne vrste oziroma posamezne nevarnosti.

Življenjsko zavarovanje in premoženjsko zavarovanje

2. člen

(1)

Višina obveznosti zavarovalnice za življenjska in premoženjska zavarovanja mora biti določena v skladu s tem sklepom.

(2)

Višina obveznosti zavarovalnice mora zajeti predvidene in naključne obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Zavarovalno-tehnične rezervacije

3. člen

Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki so določene v 113. členu ZZavar, morajo biti vedno oblikovane v višini, ki zadošča za kritje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki jih lahko predvidimo.

Obveznosti premoženjskih zavarovanj – pravila za vrednotenje obveznosti

4. člen

Rezervacije, ki jih mora zavarovalnica oblikovati in prikazati v računovodskih izkazih, morajo biti določene v skladu z načeli, opredeljenimi v 3. in 5. do 9. členu tega sklepa.

Prenosne premije

5. člen

(1)

Rezervacije za prenosne premije se morajo praviloma izračunati za vsako pogodbo posebej. Statistične metode se lahko uporabijo, če lahko pričakujemo, da rezultat ne bo manjši kot pri posamičnem izračunu.

(2)

Če verjetnost nastanka škode ni enakomerno porazdeljena med trajanjem pogodbe, je v izračunu to potrebno upoštevati.

(3)

V izračunu prenosne premije je potrebno upoštevati tudi spremembe v višini zavarovalnega kritja (npr. povečanje pri gradbenem ali montažnem zavarovanju, zmanjšanje pri nekaterih kreditnih zavarovanjih).

Rezervacije za neiztekle nevarnosti

6. člen

(1)

Neiztekla nevarnost je razlika med dejansko potrebnim zneskom za kritje neizteklih nevarnosti in prenosno premijo, izračunano v skladu s 5. členom tega sklepa.

(2)

Rezervacije za neiztekle nevarnosti je potrebno računati na osnovi odškodnin in administrativnih stroškov, ki bodo verjetno nastali po koncu obračunskega obdobja iz pogodb, ki so se zaključile pred obračunskim dnem, in sicer v takšnem obsegu, za kolikor ocenjena vrednost presega rezervacije za prenosne premije in terjatve iz premij za te pogodbe.

(3)

Rezervacije za neiztekle nevarnosti je potrebno izkazati v okviru drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z določili 119. člena ZZavar.

(4)

Rezervacije za neiztekle nevarnosti (provision for unexpired risks) so dodatne rezervacije nad prenosno premijo, izračunane v skladu s 5. členom tega sklepa, za nevarnosti, ki se bodo uresničile po obračunskem letu, za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami.

Škodne rezervacije

7. člen

(1)

Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode se morajo praviloma izračunavati ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Statistične metode se dopustne, če lahko pričakujemo, da bo izračunana obveznost vsaj tako visoka, kot bi bila, če bi naredili izračun za vsako škodo posebej.

(2)

Škodne rezervacije morajo upoštevati tudi nastale, a še neprijavljene škode. Višina rezervacij za nastale, a še neprijavljene škode, se določi glede na izkušnje preteklih let, upoštevajoč število škod in povprečno priznano odškodnino iz škod, prijavljenih v obračunskem letu, ter pričakovani razvoj v prihodnosti.

(3)

Vsi stroški reševanja škod, vključno s cenilnimi stroški, morajo biti vključeni v izračun škodnih rezervacij.

(4)

Regresi iz naslova subrogacije ali rešenega blaga morajo biti ocenjeni na osnovi previdnih ocen in odšteti od škodnih rezervacij ali prikazani kot sredstva.

(5)

V primeru rešenega blaga v obliki materiala morajo biti zneski prikazani v dodatku k letnemu poročilu.

(6)

"Subrogacija" pomeni, da je zavarovalnica pridobila pravico zavarovanca do tretje osebe. "Rešeno blago" pomeni pridobitev pravice pravnega lastništva nad zavarovano lastnino.

(7)

Kolikor mora biti obveznost iz naslova škode plačana v obliki rente, se znesek za te namene določi z uporabo priznanih aktuarskih metod in se ne uporabljajo določbe devetega in desetega odstavka tega člena.

(8)

Implicitno diskontiranje ali zmanjševanje ni dovoljeno, če pri ugotavljanju višine škodnih rezervacij za prijavljene in nerešene škode ter škode, ki so nastale in še niso prijavljene, upoštevamo trenutne veljavne cene.

(9)

Eksplicitno diskontiranje ali zmanjševanje zaradi upoštevanja donosa je dovoljeno v naslednjih primerih:

a)

pričakovano povprečno obdobje med dnevom poravnave obveznosti in dnevom vrednotenja mora biti najmanj 4 leta,

b)

diskontiranje ali zmanjšanje naj bo uveljavljeno na priznani previdni osnovi, na katero je kot na standard dala soglasje Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s četrtim odstavkom 1. člena tega sklepa,

c)

v izračunu celotnih stroškov likvidacije škode mora zavarovalnica upoštevati faktorje, ki lahko vplivajo na porast stroškov,

d)

zavarovalnica mora imeti na razpolago ustrezne podatke, da lahko oblikuje zanesljiv model likvidacije škod,

e)

obrestna mera, uporabljena za izračun sedanje vrednosti, ne sme presegati previdno določene donosnosti naložb iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij. V nobenem primeru obrestna mera ne sme presegati manjše od naslednjih dveh vrednosti:

i)

povprečne stopnje donosnosti, realizirane z naložbami iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij v zadnjih petih letih,

ii)

stopnje donosnosti, realizirane z naložbami iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij v letu pred obračunskim letom.

(10)

Diskontiranje ali zmanjšanje mora v poročilu pooblaščenega aktuarja iz 159. člena ZZavar razkriti:

a)

celoten znesek rezervacij pred upoštevanjem diskontiranja ali zmanjšanja,