Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije (DeZPRS)

5028. Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije (DeZPRS)

Na podlagi 2. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1-I/91) in 169. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. 12. 1999 sprejel

D E K L A R A C I J O
o zunanji politiki Republike Slovenije (DeZPRS)

V prizadevanju, da si Republika Slovenija utrdi svoj mednarodni položaj in ugled kot demokratična, stabilna in uspešna srednjeevropska država ter da čim uspešneje uresničuje svoje temeljne zunanje-politične interese in cilje, je potrebno opredeliti in uskladiti najpomembnejše usmeritve njenega zunanje-političnega delovanja, ki temeljijo na širokem političnem soglasju strank Državnega zbora kot nosilca zunanje politike Republike Slovenije in na širokem soglasju dejavnikov civilne družbe, ki delujejo na področju mednarodnih odnosov.

Pri določanju zunanjepolitičnih prioritet Republika Slovenija upošteva sedanje stanje in možen razvoj mednarodne politične, gospodarske in varnostne situacije v Evropi in svetu ter izhaja iz tistih vrednot, interesov in ciljev, ki so temeljni za razvoj slovenskega naroda in slovenske države. Republika Slovenija se pri tem zaveda, da je ta razvoj zagotovljen le v pogojih trajnega miru in stabilnosti v Evropi in svetu.

Zunanja politika Slovenije mora zagotavljati dve temeljni vrednoti: varnost in blaginjo države in njenih državljanov. Slovenska zunanja politika temelji na ohranjanju slovenske nacionalne identitete in hkratni odprtosti v svet. Uspešna zunanja politika mora biti učinkovit instrument razvoja slovenskega gospodarstva in promocije Slovenije v svetu.

Republika Slovenija svojo zunanjo politiko gradi izhajajoč iz temeljnih načel ustavne ureditve države in splošno veljavnih načel mednarodnega prava. Prizadeva si za utrditev slovenske državnosti, ki temelji na narodni, kulturni in jezikovni samobitnosti slovenskega naroda in priznanih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti. Republika Slovenija spremlja položaj pripadnikov slovenske manjšine v sosednjih državah in podpira njihova prizadevanja, da države, v katerih živijo, spoštuje mednarodne obveznosti o njihovi zaščiti. Pomagala bo pri krepitvi povezav izseljencev in zdomcev s Slovenijo in podpirala njihova prizadevanja za ohranjanje slovenske identitete.

V mednarodnih odnosih se Republika Slovenija zavzema za mirno reševanje sporov in zavrača uporabo sile. Podpira nadzor oboroževanja, razoroževanja in neširjenja orožij za množično uničevanje.

Republika Slovenija spoštuje in podpira pravico narodov do samoodločbe.

Republika Slovenija se zavzema za krepitev sodelovanja in zaupanja ter za celovito spoštovanje človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe in drugi mednarodni akti oziroma običajno mednarodno pravo. Posebno pozornost posveča kontrolnim mehanizmom ter ureditvi človekovih pravic v Evropi.

Republika Slovenija si prizadeva za ureditev nasledstvenih vprašanj v skladu z mednarodnim pravom, upoštevaje razpad nekdanje države, enakopravno obravnavo vseh novih držav naslednic in sorazmeren prevzem nasledstvenih pravic in dolžnosti.

Na področju globalnih in regionalnih mednarodnih ekonomskih odnosov se Republika Slovenija zavzema za rešitve, ki zagotavljajo polno zaposlitev, višjo kvaliteto življenja in pogoje za gospodarski ter družbeni napredek in razvoj.

Republika Slovenija podpira boj proti terorizmu, trgovini z mamili in vsem drugim oblikam mednarodnega kriminala v skladu z ustavo in mednarodnim pravom.

Glede na vse tesnejše gospodarsko in varnostno-obrambno povezovanje evropskih držav, je strateški razvojni in varnostni interes Republike Slovenije vključitev v Evropsko unijo, Zahodnoevropsko unijo in v NATO. Zaradi pospeševanja gospodarskega razvoja ter krepitve mednarodne vloge, si Republika Slovenija prizadeva za aktivno in enakopravno sodelovanje v pomembnejših mednarodnih organizacijah in ustanovah.

Med temeljnimi smernicami zunanjepolitične dejavnosti je, ob zagotavljanju nacionalne neodvisnosti, slovenske nacionalne identitete in varnosti ter zaščite interesov slovenske države in njenih državljanov, tako tistih doma kot tudi v zamejstvu in po svetu, primarna zunanjepolitična naloga Republike Slovenije ureditev odnosov s sosednjimi državami, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobremu sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. Položaj narodnih manjšin bo Republika Slovenija urejala v skladu s svojo ustavo, Listino OZN in konvencijami Sveta Evrope.

Prednostna naloga slovenske zunanje politike je polnopravno članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji. Usmeritev Slovenije za vključitev v Evropsko unijo izhaja iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor, ki ga EU zajema in ki je dobil izraz tudi v tesnem političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju z Evropsko unijo in njenimi institucijami ter državami članicami.

Republika Slovenija sledi istim ciljem in temeljnim načelom kot Evropska unija, med katerimi je bistveno načelo polne enakopravnosti vseh držav članic in spoštovanje tega načela pri vključevanju novih držav v EU. Slovenija usklajuje svojo zakonodajo z zakonodajo EU z namenom, da vzpostavi pogoje za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Republika Slovenija se želi vključiti v EU na sedanji stopnji dosežene ekonomske in politične integracije. Hkrati želi sodelovati v procesu širjenja in poglabljanja integracije v skladu s cilji Pogodbe o Evropski uniji. Pravno osnovo za sodelovanje med Republiko Slovenijo in EU predstavlja Evropski sporazum. Republika Slovenija je že vložila prošnjo za sprejem v članstvo in začela pogajanja o polnopravnem članstvu. V skladu z deklaracijo Državnega zbora Republike Slovenije, sprejeto leta 1996 bodo državljani Slovenije o vključitvi v EU odločali z referendumom.

Izvajanje Evropskega sporazuma, pogajanja in izvajanje predpristopne strategije predstavljajo tri med seboj tesno povezane dele procesa vključevanja Slovenije v EU. Državni program sprejemanja evropske zakonodaje predvideva, da bo Slovenija ob koncu leta 2002 izpolnila pogoje za polnopravno članstvo.

Predpristopna strategija in pogajanja so postali neločljivi sestavni deli procesa vključevanja v EU. Partnerstvo za pristop in Državni program sprejemanja evropskega pravnega reda predstavljata skupaj z okrepljeno predpristopno pomočjo nov element v odnosih med Slovenijo in EU, ki mora biti temelj dolgoročnemu razvoju Republike Slovenije in sodelovanju z EU in njenimi članicami. Njihovo izvajanje je prednostna naloga, ki bo Slovenijo usposobila za polnopravno članstvo v EU.

Republika Slovenija podpira skupno zunanjo in varnostno politiko EU, se zavzema za njeno nadaljnjo krepitev in v svojem zunanjepolitičnem ravnanju v vse večji meri že pred polnopravnim članstvom upošteva načela EU in njene odločitve.

Med temeljnimi vrednotami, ki naj jih zagotavlja zunanja politika Republika Slovenija, je vsekakor varen položaj v mednarodni skupnosti. Slovenija sicer ni izpostavljena neposrednim varnostnim izzivom, hkrati pa so možni nepredvidljivi varnostni izzivi v prihodnjem stoletju. Dejstvo je, da se Republika Slovenija nahaja na obrobju nestabilnega območja Balkana in JVE; tudi njena sredozemska lega ji nalaga, da z izjemno pozornostjo dolgoročno utrjuje varnostni položaj.

Kot relativno mlada država, ki razpolaga z omejeno lastno močjo, si Republika Slovenija more zagotoviti dolgoročno varnost predvsem z urejenimi odnosi s sosedi, z vključitvijo v zanesljiva zavezništva in z aktivnim sodelovanjem v sistemih kolektivne varnosti.