Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-996/2017, stran 2969 DATUM OBJAVE: 14.4.2017

VELJAVNOST: od 15.4.2017 / UPORABA: od 15.4.2017

RS 19-996/2017

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 15.4.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 15.4.2017
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
996. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

1. člen

V Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16 in 84/16) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (v nadaljnjem besedilu: podukrep) kot del ukrepa razvoj kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016) 8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in spremembi Izvedbenega sklepa C(2015) 849, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 001 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), ki sta dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2)

Ta uredba določa namen podpore, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje:

-

Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

-

Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

-

Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12);

-

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 227 z dne 20. 8. 2016, str. 5);

-

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7);

-

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

-

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).«.

2. člen

V 2. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

»4.

obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Glede na različne rabe GERK se za en hektar PKP šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun 1 ha PKP se šteje:

-

1 ha njivskih površin (raba GERK 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi),

-

2 ha travniških površin (raba GERK 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi),

-

0,25 ha trajnih nasadov (raba GERK 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (drevesnice, nasadi belušev, artičok), 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – preostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila)),

-

0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190 – rastlinjak, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami) ali

-

8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420 – plantaže gozdnega drevja);«.
Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5.

kmetijsko gospodarstvo za potrebe te uredbe je: kmetija, samostojni podjetnik posameznik in gospodarska družba z enim družbenikom;«.
Dosedanja 5. točka, ki postane 6. točka, se spremeni tako, da se glasi:

»6.

prenosnik je oseba, ki je kot lastnik nepremičnin, ki sestavljajo kmetijo, vpisana v zemljiško knjigo in ki na upravičenca, ki je fizična oseba, prenaša površine zemljišč kmetije. Upravičenec (fizična oseba) iz prejšnjega stavka se lahko organizira kot samostojni podjetnik posameznik ali pa ustanovi pravno osebo, s katero kandidira za podporo v okviru tega podukrepa, in za ta namen prenese kmetijo v last te pravne osebe. Če na upravičenca iz prvega stavka te točke površine prenaša več oseb, se za prenosnika šteje oseba, ki prenaša večino površin zemljišč, ki sestavljajo kmetijo.«.

3. člen

V 4. členu se beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijskega gospodarstva«.

4. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

(upravičenec)

(1)

Upravičenec do podpore v okviru podukrepa iz te uredbe je mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, družba z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva in v kateri je mladi kmet edini družbenik in poslovodja, ter samostojni podjetnik posameznik, ki je kot mladi kmet nosilec kmetijskega gospodarstva. Mladi kmetje so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe ter prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo.

(2)

Samostojni podjetnik posameznik mora biti vpisan v poslovni register največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis in imeti v evidencah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve navedene izključno kmetijske dejavnosti.

(3)

Družba z enim družbenikom mora biti v sodni register vpisana največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis in imeti v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti.

(4)

Ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev kmetijskega gospodarstva še ne sme biti dokončana.

(5)

Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo vzpostavljeno, ko je:

-

upravičenčeva lastninska pravica nad kmetijskim gospodarstvom vpisana v zemljiško knjigo;

-

mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Družba z enim družbenikom iz tretjega odstavka tega člena oziroma samostojni podjetnik posameznik iz drugega odstavka tega člena je vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

-

izpolnjen prvi mejnik iz poslovnega načrta; prvi mejnik v poslovnem načrtu mora biti vzpostavitev knjigovodstva. Kadar ima knjigovodstvo že vzpostavljeno, mora biti prvi mejnik v poslovnem načrtu vključitev mladega kmeta v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če jo načrtuje. V preostalih primerih mora biti izpolnjen prvi cilj iz poslovnega načrta. S tem dejanjem je vzpostavitev kmetije dokončana.

(6)

Ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev še ne sme biti dokončana. Kot dokončana vzpostavitev kmetijskega gospodarstva se šteje, če je upravičenec:

-

zemljiškoknjižni lastnik ali v primeru fizične osebe solastnik kmetijskega gospodarstva skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis;

-

v primeru fizične osebe vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju do največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Prav tako pred več kot 24 meseci ni smel biti vpisan v RKG kot samostojni podjetnik posameznik ali kot družba z enim družbenikom. Prav tako v tem obdobju ni smel biti v sodni register vpisan kot poslovodja družbe z enim družbenikom, ki ima v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti;

-

v primeru samostojnega podjetnika posameznika vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Samostojni podjetnik posameznik, kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, ni smel biti nikoli vpisan v RKG kot nosilec – fizična oseba ali kot družba z enim družbenikom. Prav tako v tem obdobju ni smel biti v sodni register vpisan kot poslovodja družbe z enim družbenikom, ki ima v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti;

-

v primeru družbe z enim družbenikom vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in v sodni register v obdobju do največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Mladi kmet kot edini družbenik in poslovodja družbe z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva, ni smel biti nikoli vpisan v RKG kot fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ali biti poslovodja ali ustanovitelj ali družbenik pravne osebe, ki je bila kot nosilka kmetijskega gospodarstva vpisana v RKG;

-

vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu z 2. točko 9. člena te uredbe v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis;

-

ob oddaji vloge na javni razpis že imel vzpostavljeno knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo, se mora v devetih mesecih od datuma odločbe o pravici do sredstev vključiti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če vključitev načrtuje. Če ima že vzpostavljeno knjigovodstvo in je vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma zadevne vključitve ne načrtuje, mora izpolniti prvi cilj iz poslovnega načrta. S tem dejanjem je vzpostavitev kmetijskega gospodarstva dokončana.

(7)

Ne glede na določbe druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko postane nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, če pred tem obdobjem še ni prejel sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, razen iz ukrepa 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 oziroma ukrepa 1 prenos znanja in dejavnosti informiranja iz PRP 2014–2020, in pred tem 24-mesečnim obdobjem kmetijsko gospodarstvo ni imelo v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva.

(8)

Šteje se, da je upravičenec – fizična oseba postal izključni lastnik ali solastnik kmetijskega gospodarstva, ko je postal lastnik oziroma solastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer mora v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis postati lastnik oziroma solastnik več kot 50 odstotkov površin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo. Upravičenec – fizična oseba iz prejšnjega stavka, ki postane izključni lastnik nepremičnin in ustanovi družbo z enim družbenikom, mora na družbo prenesti lastninsko pravico vseh prevzetih nepremičnin iz prejšnjega stavka. Prenos kmetijskega gospodarstva je v celoti izveden z dnem, ko je prenesena lastninska pravica na vseh nepremičninah, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo. Kot datum prenosa lastninske pravice se šteje dan vpisa v zemljiško knjigo v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo. Upravičenec mora postati lastnik vseh nepremičnin do dneva oddaje vloge na javni razpis.«.

5. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»6. člen

(pogoji iz podukrepa)

(1)

Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika, ali kupoprodajno pogodbo;

2.

če je upravičenec družba z enim družbenikom, mora biti ta lastnica celotnega prevzetega kmetijskega gospodarstva, kar dokazuje z listino iz prejšnje točke, ki se nanaša na družbenika. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik ali ustanovi pravno osebo, s katero kandidira za podporo v okviru tega podukrepa, mora prenesti v last pravne osebe celotno prevzeto kmetijsko gospodarstvo. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik, pa mora prenesti v upravljanje samostojnega podjetja celotno kmetijsko gospodarstvo;

3.

lastnik kmetijskega gospodarstva ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ali partnerji sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze;

4.

fizična oseba, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, mora imeti v upravljanju najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP;

5.

ne glede na določbo prejšnje točke ima lahko fizična oseba v upravljanju manj kot 6 ha PKP, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 čebeljih družin in največ 200 čebeljih družin. Pri tem je GVŽ ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14 in 15/16). Čebelja družina je biološka celota čebel delavk, matice in trotov v skladu predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč;

6.

če je upravičenec gospodarska družba z enim družbenikom, mora imeti najmanj 6 ha PKP, ali ekvivalent najmanj 15 GVŽ ali najmanj 60 čebeljih družin v lasti in hkrati v upravljanju, ter v upravljanju največ 80 ha PKP, ali v reji ekvivalent 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin;

7.

upravičenec, ki ima v upravljanju več kot 80 ha PKP ali v reji 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin, ne izpolnjuje pogojev za vstop v podukrep iz te uredbe;

8.

upravičenec – fizična oseba, ki je kmet ali samostojni podjetnik posameznik oziroma poslovodja, če gre za družbo z enim družbenikom, mora imeti ustrezno poklicno znanje in ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom tega člena;

9.

v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe 1305/2013/EU mora kmetijsko gospodarstvo upravičenca ustrezati opredelitvi mikro oziroma malih podjetij v skladu s prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), nazadnje popravljeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67). Letni promet kmetijskega gospodarstva se ugotavlja na podlagi zadnjih razpoložljivih knjigovodskih podatkov oziroma na podlagi predvidenega prihodka, ki ga omogoča kmetijsko gospodarstvo in se izračuna na podlagi kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na slovenskih kmetijah iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Za namene izvajanja te uredbe se šteje, da so na kmetijskem gospodarstvu zaposlene osebe, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem na tem kmetijskem gospodarstvu ter so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem kmetijskem gospodarstvu, in druge osebe, zaposlene na kmetijskem gospodarstvu, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;

10.

za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravičenec – kmet vstopa v podukrep, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo lahko vloži prenosnik ali upravičenec;

11.

za kmetijsko gospodarstvo, ki je družba z enim družbenikom ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo vloži družba z enim družbenikom oziroma samostojni podjetnik posameznik;

12.

k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetijskega gospodarstva in prispevek k horizontalnim ciljem, ki so določeni v 2. točki pod b) osmega odstavka tega člena;