Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija |...

376. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE in Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO -1) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodna galerija (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 – v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

(2)

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Narodno galerijo je ustanovila skupina vodilnih slovenskih intelektualcev 18. septembra 1918 kot društvo. Njeno začetno zbirko so sestavili iz štirih obstoječih umetnostnih zbirk tedanjega Pokrajinskega muzeja za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije), mestne umetnostne zbirke, zbirke Škofijskega muzeja in zbirke Društva za krščansko umetnost, prve razstavne prostore pa je dobila v poslopju Kresije. Leta 1926 je galerija pridobila prostore za stalno zbirko v Narodnem domu in jo prvič odprla za javnost 1928. leta. Zbirka je bila dokončno utemeljena v letih 1933–1935, ko je novoustanovljeni Mestni muzej Ljubljana prevzel večino mestne zbirke. Iz premoženja društva je Ljudska Republika Slovenija 1. junija 1946 ustanovila državno ustanovo z imenom Narodna galerija v Ljubljani (Uradni list LRS, št. III/43, 12. junija 1946). Po letu 1950 se je njena zbirka razdelila med Moderno galerijo in Narodno galerijo, ki sta se leta 1956 povsem ločili. Leta 1963 je galerija vzpostavila muzejsko pedagoško službo in leta 1972 pridobila lastne restavratorske zmogljivosti. Leta 1986 je pridobila v upravljanje umetnostni fond vlade in njenih služb. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija (Uradni list RS, št. 49/97 in 47/00) je Vlada Republike Slovenije uredila organizacijo in delovanje z veljavnimi predpisi.

3. člen

(1)

Narodna galerija je kulturna, znanstvena in raziskovalna ustanova, ki preučuje, zbira, hrani ter s pomočjo razstavljanja in interpretacije umetnin posreduje javnosti zgodovino umetnostne ustvarjalnosti, naročništva in recepcije celotnega slovenskega kulturnega prostora.

(2)

Svoje poslanstvo utemeljuje na podlagi zbirke slovenskih tabelnih slik in slik na platnu, zbirke slik drugih evropskih šol, zbirke kipov, zbirke del na papirju, zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine in specialnih zbirk, širi poznavanje o pestrosti in bogastvu premične umetnostne dediščine slovenskega kulturnega prostora, njene recepcije ter njene prepletenosti v širšem evropskem kontekstu. S svojimi predstavitvami prispeva k razumevanju lastne kulture na območju Republike Slovenije in v zamejstvu.

4. člen

(1)

Ime zavoda je Narodna galerija.

(2)

V mednarodnem poslovanju galerija uporablja ime National Gallery of Slovenia.

(3)

Sedež zavoda: Puharjeva 9, 1000 Ljubljana.

(4)

Zavod je pravna oseba.

(5)

Zavod je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, št. reg. vložka 1/615/00.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

5. člen

(1)

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:

– identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti,

– zbira, raziskuje, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine, na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,

– varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom zavoda,

– pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske postopke na premični dediščini s svojega področja delovanja in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,

– nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev,

– razvija vlogo osrednje galerije za področja svojih zbirk v sodelovanju z ostalimi muzeji, uporabniki, partnerji,

– svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja,

– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja tovrstnega muzejskega gradiva,

– razstavlja muzejske zbirke,

– pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena,

– usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,

– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave s področja svojega delovanja, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,

– sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v galerijskih prostorih in izven njih razstavlja in postavlja dela domačih in mednarodnih umetnikov,

– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem, strokovnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in državnimi javnimi zavodi ter Radiotelevizijo Slovenija,

– omogoča prostorske pogoje za raziskovanje, ustvarjanje in teoretsko proučevanje umetnosti,

– s predavanji, diskusijami, okroglimi mizami, delavnicami, seminarji in publikacijami skrbi za sprotno teoretsko in kritiško spremljanje umetnosti,

– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,

– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,

– izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, programe pripravništva, izpopolnjevanja, in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja,

– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,

– raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naročilu ministrstva,

– ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,

– letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,

– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,

– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala,

– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO-a (Object ID),

– organizira znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in podobno, predvsem s področja delovanja zavoda,

– redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja, redno posreduje informacije javnosti o poslovanju, razvojnih programskih ciljih in uresničevanju programa.

(2)

Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu, razen praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

(3)

Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.«.

6. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:

R90.030           Umetniško ustvarjanje
R90.040           Obratovanje objektov za kulturne prireditve
P85.520           Izobraževanje, izpopolnjevanje in
                  usposabljanje na področju kulture in
                  umetnosti
R91.011           Dejavnost knjižnic
R91.020           Dejavnost muzejev
R91.012           Dejavnost arhivov
R91.030           Varstvo kulturne dediščine
J59.110           Produkcija filmov, video filmov,
                  televizijskih oddaj
J59.120           Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi
                  filmov, video filmov, televizijskih oddaj
P85.520           Izobraževanje, izpopolnjevanje in
                  usposabljanja na področju kulture in
                  umetnosti
P85.590           Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
                  izpopolnjevanje in usposabljanje
N82.990           Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti
                  za poslovanje
N82.300           Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
M74.200           Fotografska dejavnost
M72.200           Raziskovalna in razvojna dejavnost na
                  področju družboslovja in humanistike
J62.090           Druge z informacijsko tehnologijo in
                  računalniškimi storitvami povezane
                  dejavnosti
J63.110           Obdelava podatkov in s tem povezane
                  dejavnosti
I56.104           Začasni gostinski obrati
I56.103           Slaščičarne in kavarne
I56.300           Strežba pijač
G47.610           Trgovina na drobno v specializiranih
                  prodajalnah s knjigami
G47.789           Druga trgovina na drobno v drugih
                  specializiranih prodajalnah
G47.782           Trgovina na drobno v specializiranih
                  prodajalnah z umetniškimi izdelki
N77.110           Dajanje lahkih motornih vozil v najem in
                  zakup
N77.390           Dajanje drugih strojev, naprav in
                  opredmetenih sredstev v najem in zakup
M69.200           Računovodske, knjigovodske in revizijske
                  dejavnosti, davčno svetovanje
M73.200           Raziskovanje trga in javnega mnenja
M73.120           Posredovanje oglaševalskega prostora
M73.110           Dejavnost oglaševalskih agencij
M74.300           Prevajanje in tolmačenje
M74.100           Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
J58.190           Drugo založništvo
J58.140           Izdajanje revij in druge periodike
J58.110           Izdajanje knjig
J59.200           Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
                  muzikalij
C18.120           Drugo tiskanje
C18.130           Priprava za tisk in objavo
C18.200           Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

III. ORGANI ZAVODA

7. člen

Organi zavoda so:

– direktor,

– svet,

– strokovni svet.

8. člen

(1)

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

(2)

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

(3)

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

(4)

Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

(5)

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

(6)

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

9. člen

(1)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

– univerzitetno izobrazbo ene od strok s področja dela zavoda,

– poznavanje področja dela zavoda,

– najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,

– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,

– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.

(2)

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

10. člen

(1)

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:

– če sam zahteva razrešitev,

– če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,

– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

(2)

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

(3)

Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

11. člen

(1)

Naloge direktorja so:

1.

načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,

2.

sprejema strateški načrt,

3.

sprejema program dela s finančnim načrtom,

4.

sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,

5.

sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna galerija

Časovnica