Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč |...

4993. Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč

Na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(zagotavljanje varnosti)

Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za obratovanje smučišča in zaščitna sredstva z namenom zagotavljanja varnosti smučarjev in drugih oseb na smučišču.

II. SMUČIŠČE

2. člen

(obratovanje smučišča)

(1)

Za obratovanje smučišč morajo biti zagotovljeni tehnični pogoji in nameščena zaščitna sredstva, ki jih določa ta pravilnik in pravilnik, ki določa znake na smučišču.

(2)

Tehnični ukrepi za zavarovanje smučarskih prog se določijo ob upoštevanju hitrosti samoodgovornega smučarja, ki ne smuča hitreje kot 25 km/h. Samoodgovorni smučar je tisti, ki hitrost smučanja prilagodi terenu, vremenskim razmeram, svojemu smučarskemu znanju in svojim psihofizičnim sposobnostim.

(3)

Vstop na smučarsko progo, na kateri je obratovanje prekinjeno, mora biti označen tako, da je jasno vidno, da proga ne obratuje. Takšno mesto mora biti označeno z obvestilnim znakom, da je proga zaprta.

3. člen

(hoja in tek na smučeh)

Če naravne danosti smučišča dopuščajo, se lahko znotraj smučišča uredi tudi proga za hojo in tek na smučeh. V tem primeru je treba to progo označiti, jo zavarovati in ločiti od drugih smučarskih prog.

4. člen

(druge športne aktivnosti na smučišču)

(1)

Površine, ki so namenjene drugim športnim aktivnostim ali drugim dejavnostim na smučišču, ter druge urejene površine znotraj smučišča, morajo biti aktivnostim in dejavnostim ustrezno prilagojene in ločene od smučarskih prog.

(2)

Na mestih, kjer obstaja možnost medsebojnih vplivov med uporabniki smučarskih prog in površin iz prejšnjega odstavka (dostopi, vstopi, izstopi itd.), mora upravljavec zagotoviti ustrezne površine, ki smučarjem omogočajo varno izogibanje, ustavljanje, prehitevanje ali križanje.

III. SMUČARSKE POTI, PROGE IN VPLIVNO OBMOČJE

5. člen

(smučarske poti)

(1)

Smučarske poti so:

1.

dostopne poti na smučarske proge in žičnice ter izstopne poti z njih,

2.

smučarske poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge,

3.

smučarske poti v dolino, ki jih mora upravljavec označiti in zavarovati.

(2)

Vzdolžni nagib smučarskih poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge, ne sme presegati 10 odstotkov, široke pa morajo biti najmanj 5 m. Na mestih, kjer je vzdolžni nagib večji, je treba zagotoviti ustrezen prostor za ustavljanje. Smučarske poti praviloma ne smejo imeti prečnih nagibov, ki so večji od 5 odstotkov.

(3)

Smučarske poti ne smejo voditi po terenu, na katerem bi bila lahko ogrožena varnost smučarjev. Če vodi smučarska pot skozi naravne ali umetne prehode, podhode, čez mostove in druge podobne naprave, jih je treba opremiti z ustreznimi ograjami, ki nudijo učinkovito varnost smučarjem tudi pri višji snežni odeji.

(4)

Smučarske poti so po potrebi ustrezno označene.

(5)

Smučarske poti se ne označujejo glede na težavnostno stopnjo.

6. člen

(smučarske proge in vplivno območje)

(1)

Smučarske proge morajo biti urejene in označene glede na težavnostno stopnjo.

(2)

Smučarska proga ima vplivno območje, ki je pas ob smučarski progi, v katerem morajo biti zaščiteni vsi objekti in naprave ter naravne danosti, ki lahko ogrožajo varnost smučarjev in jih samoodgovoren smučar ne more predvideti (npr: štori, skalovje, umetne in naravne ovire, ki niso v vidnem območju smučarja). Vplivno območje smučarske proge se določi glede na naravne danosti in je 2 m od roba smučarske proge v območju, kjer rob smučarske proge poteka paralelno z vpadnico in do 5 m od roba smučarske proge, kjer rob smučarske proge ni paralelen z vpadnico. Vpadnica je navidezna linija, ki poteka v smeri največjega padca terena in seka plastnice pravokotno.

(3)

Smučarske proge je treba označiti tako, da lahko smučar najde varno pot tudi ob slabši vidljivosti.

(4)

Če so smučarske proge oštevilčene, oštevilčenje poteka zaporedno, praviloma od spodaj navzgor.

7. člen

(težavnost smučarskih prog)

Smučarske proge so označene in razdeljene po naslednjih težavnostnih stopnjah:

1.

lahke proge (modra barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 25 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;

2.

srednje težke proge (rdeča barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 40 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;

3.

težke proge (črna barva): največji nagib presega vrednosti za srednje težavne proge.

8. člen

(širina smučarske proge)