Uredba o Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z...

1463. Uredba o Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju

Na podlagi prvega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(zavarovanje in varstveni cilji)

(1)

Območje glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju se zavaruje kot Naravni rezervat glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju (v nadaljnjem besedilu: naravni rezervat).

(2)

Varstveni cilj naravnega rezervata je ohranitev močvirskega ekosistema treh opuščenih glinokopnih bajerjev, sladkovodnih habitatnih tipov, zlasti tistih, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), kopenskih, močvirskih in vodnih prostoživečih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Cilj naravnega rezervata je tudi spoznavanje in doživljanje narave.

(3)

Namen naravnega rezervata je s pravili ravnanj in izvajanjem varstvenih in upravljavskih nalog dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka. Namen naravnega rezervata je tudi omogočiti obiskovanje z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture za obiskovanje ter omogočiti trajnostni razvoj območja.

2. člen

(vsebina)

Ta uredba določa območje naravnega rezervata, varstvene režime, pravila ravnanja, razvojne usmeritve, način upravljanja naravnega rezervata, naloge upravljanja in način njihovega izvajanja, delitev ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način financiranja ter izvajanje nadzora v naravnem rezervatu.

3. člen

(ustanovitelja)

Ustanovitelja naravnega rezervata sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Mestna občina Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina).

II. OBMOČJE NARAVNEGA REZERVATA

4. člen

(opis območja)

(1)

Naravni rezervat obsega tri opuščene glinokopne bajerje – Čukovo jamo, Krokodilnico in Ledvičko. Glinokopni bajerji in obvodne površine so zaraščeni z vodno oziroma kopensko vegetacijo, katere pestrost nudi življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam, med njimi tudi občasnim migratornim vrstam. V zahodnem delu naravnega rezervata se menjavajo travniki in drevesne mejice, vse skupaj pa zaključuje potok Milka. Vzhodno od glinokopnih bajerjev se nahajajo travniki in gozd, ki ima v nižinskem delu, kjer meji s Čukovo jamo, značaj močvirnega gozda.

(2)

Glinokopna bajerja Krokodilnica z obrežjem in Ledvička sta območji naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov in sta prednostno namenjena uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.

(3)

Glinokopni bajerji z okolico na Bobovku pri Kranju so naravna vrednota državnega pomena (id. št. 13), del ekološko pomembnega območja Brdo – grad pri Kranju (id. št. 25600) in del posebnega varstvenega območja grad Brdo – Preddvor (SI3000219).

5. člen

(meja naravnega rezervata in ureditvena situacija)

(1)

Meja naravnega rezervata in ureditvena situacija je določena na karti na podlagi DKN in ortofoto posnetka (DOF050, 2011) v merilu 1:2.000.

(2)

Karta iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hrani pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri Mestni občini Kranj in krajevno pristojni upravni enoti. Karta iz prejšnjega odstavka se v digitalni obliki hrani na ministrstvu kot del registra zavarovanih območij.

(3)

Meja naravnega rezervata iz prvega odstavka tega člena je informativno prikazana tudi na publikacijski karti v merilu 1:3.500, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

III. VARSTVENI REŽIMI IN RAZVOJNE USMERITVE

6. člen

(varstveni režim)

Prepovedani so vsi posegi, dejavnosti in ravnanja, ki bi lahko spremenili hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju naravnega rezervata in vplivali na poslabšanje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ali povzročili spremembo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in posebno varstveno območje, zlasti pa je prepovedano:

1.

odvzemati rastline prostoživečih vrst in njihove dele ter gozdne sadeže iz narave, razen invazivnih tujerodnih vrst;

2.

naseljevati, doseljevati ali gojiti živali in rastline tujerodnih vrst;

3.

loviti, nabirati, vznemirjati, preganjati ali uničevati živali prostoživečih vrst in njihove razvojne oblike;

4.

hoditi in voziti se s kolesi zunaj urejenih poti;

5.

voziti se z vozili na motorni pogon;

6.

kopati se in drsati;

7.

vlagati in loviti ribe;

8.

pluti s plovili;

9.

taboriti, šotoriti, postavljati začasna bivalna vozila, kuriti in urejati prostore za piknike;

10.

puščati pse s povodca;

11.

metati ali drugače sprožiti eksplozivna telesa, izvajati glasno glasbo ali drugače povzročati hrup, ki je večji od predpisanih vrednosti s področja varstva pred hrupom;

12.

izvajati zemeljska dela – zlasti odkopavati ali zasipavati teren, odstranjevati zemljo, rušo ali kamninsko podlago;

13.

postavljati objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo;

14.

postavljati ograje, s katerimi se preprečuje dostopnost do naravnega rezervata;

15.

postavljati reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise in osvetljevati naravno okolje;

16.

graditi nove objekte in postavljati začasne objekte in

17.

graditi nove energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukturne ureditve, razen ureditev, ki so namenjene oskrbi lokalnih odjemalcev.

7. člen

(izjeme od varstvenih režimov)

(1)

Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena je, v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem, na območju Čukove jame dovoljeno: