na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ravnanju ob nesrečah in incidentih v železniškem prometu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-2378/2019, stran 6408 DATUM OBJAVE: 9.8.2019
VELJAVNOST: od 10.8.2019 / UPORABA: od 10.8.2019
RS 50-2378/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 10.8.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2378. Pravilnik o ravnanju ob nesrečah in incidentih v železniškem prometu
Na podlagi dvanajstega odstavka 21. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18) ministrica za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K
o ravnanju ob nesrečah in incidentih
o ravnanju ob nesrečah in incidentih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik ureja:
-
način preiskave nesreč in incidentov preiskovalnega organa v železniškem prometu,
-
način medsebojnega obveščanja,
-
medsebojno sodelovanje preiskovalnih organov,
-
službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa,
-
način obveščanja in preiskave nesreč in incidentov upravljavca in prevoznikov,
-
evidentiranje, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov upravljavcev in prevoznikov.
(2)
Ta pravilnik delno prenaša Direktivo 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 102), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 59 z dne 7. 3. 2017, str. 41).
II. PREISKAVA PREISKOVALNEGA ORGANA
2. člen
(začetek preiskave)
(1)
Preiskovalni organ mora začeti postopek zbiranja informacij in ugotavljanja dejstev takoj, ko izve za nesrečo ali incident.
(2)
Preiskovalni organ najpozneje dva meseca od prejema uradnega obvestila odloči o začetku preiskave.
(3)
Preiskovalni organ lahko preiskuje tudi primere, ki ne sodijo med železniške nesreče in incidente, če te druge preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.
3. člen
(imenovanje glavnega preiskovalca in komisije preiskovalnega organa)
(1)
Vodja preiskovalnega organa po odločitvi o začetku preiskave imenuje glavnega preiskovalca.
(2)
Vodja preiskovalnega organa lahko glede na obseg in značilnosti nesreče ali incidenta na predlog glavnega preiskovalca imenuje komisijo preiskovalnega organa.
(3)
Komisijo preiskovalnega organa sestavljajo:
-
glavni preiskovalec in
-
eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.
(4)
Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s področja gospodarskih dejavnosti ali drugih strok (npr. zdravniki, psihologi, sociologi, predstavniki inštitutov).
(5)
Če preiskovalni organ pri svojem delu potrebuje strokovno pomoč za izvedbo tehničnih pregledov, analiz ali ocen, lahko zanjo zaprosi preiskovalne organe drugih držav članic Evropske unije ali ERA pod pogojem, da ta pomoč ne vpliva na njegovo neodvisnost.
4. člen
(preiskava, zavarovanje in varovanje območja nesreče ali incidenta)
(1)
Postopek preiskave se izvede s čim manjšim oviranjem železniškega prometa.
(2)
Glavni preiskovalec ali komisija preiskovalnega organa lahko zahtevata, da se zaradi nadaljnje preiskave in preprečitve uničenja, izgube ali odtujitve dokaznega gradiva zavarujejo dokazi. Pri tem morata določiti tudi način njihovega zavarovanja glede na fizične značilnosti posameznega dokaza, zavarovanje dokaza pa se lahko izvede tudi z zasegom dokaza za določen čas, če zavarovanje ali zaseg teh dokazov nista bila izvedena v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka.
(3)
Dokazov, ki so bili zaseženi v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka, zaradi potreb po analizi ni dovoljeno izročiti upravljavcu ali prevozniku, temveč analizo dokazov opravi preiskovalni organ.
(4)
Upravljavec in prevoznik lahko od pristojnega organa, ki je zasegel dokaze, pridobita izsledke analize oziroma kopije izsledkov glede na fizične značilnosti zaseženih dokazov zaradi preiskave vzrokov in okoliščin nesreče ali incidenta v skladu s predpisi, ki urejajo varnost osebnih podatkov.
(5)
Območje nesreče ali incidenta ter poškodovanih materialnih sredstev je treba takoj zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. Do prihoda policije območje nesreče ali incidenta in poškodovanih materialnih sredstev varuje upravljavec ali prevoznik. Če območja nesreče ali incidenta ne zavaruje policija, varovanje nadaljuje upravljavec ali prevoznik. Upravljavec ali prevoznik lahko varovanje preneha po ustnem dovoljenju glavnega preiskovalca.
(6)
Postopek preiskave in sam ogled kraja nesreče lahko potekata istočasno in skupaj ob vzajemnem sodelovanju s policijo, komisijo upravljavca in prevoznika ali drugim pristojnim preiskovalnim organom, pri tem pa vsak organ sledi svojemu cilju preiskave.
(7)
Logistično podporo med preiskovalnim postopkom in usklajevanjem med organi, ki sodelujejo pri preiskavi, zagotavlja preiskovalni organ v sodelovanju z udeleženimi v preiskovalnem postopku.
5. člen
(podatki preiskave)
(1)
Podatki preiskave preiskovalnega organa so:
1.
izjave udeležencev, prič in drugih oseb,
2.
posneti pogovori med osebjem, vpletenim v nesrečo ali incident,
3.
izdelane analize delovanja naprav,
4.
rezultati preiskav teles žrtev,
5.
rezultati preiskav železniškega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo ali incident, in
6.
informacije ali evidence upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa ali drugi podatki preiskave.
(2)
Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo v končnem poročilu o preiskavi v skladu s predpisi, ki urejajo osebne podatke, v času preiskave pa so za namen predkazenskega postopka dostopni policiji ali drugemu preiskovalnemu organu v predkazenskem postopku.
6. člen
(poročilo o preiskavi)
(1)
Preiskovalni organ na svoji spletni strani objavi končno poročilo o preiskavi praviloma najpozneje 12 mesecev od datuma dogodka. Če končno poročilo ni objavljeno v 12 mesecih, preiskovalni organ objavi vmesno izjavo najmanj ob vsaki obletnici nesreče ter v njej predstavi napredek preiskave in vsa morebitna vprašanja v zvezi z varnostjo. Končno poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje upravljavcem, prevoznikom, varnostnemu organu, žrtvam in njihovim sorodnikom, lastnikom poškodovanega premoženja, proizvajalcem, pristojnim organom za ukrepanje, predstavnikom osebja, ERA ter zadevnim organom in stranem v drugih državah članicah.
(2)
Končno poročilo vsebuje naslednje dele:
1.
opis in ozadje dogodka;
2.
evidenco preiskav in poizvedb, vključno s sistemom varnega upravljanja, veljavnimi pravili in predpisi, podatki o delovanju tirnih vozil ter tehničnih objektov in naprav, organiziranostjo delovne sile, dokumentacijo o operativnem sistemu in podobnih predhodnih dogodkih;
3.
analizo vzrokov dogodka in ugotovitve, vključno z dejavniki, ki so k temu prispevali, povezanimi z:
-
dejanji vpletenih oseb,
-
stanjem tirnih vozil ali tehničnih objektov in naprav,
-
znanjem in spretnostmi osebja, postopki in vzdrževanjem,
-
pogoji iz regulativnega okvira in
-
uporabo sistema varnega upravljanja.