Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 16-566/2009, stran 2099 DATUM OBJAVE: 27.2.2009

RS 16-566/2009

566. Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil
Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se določa postopke in zahteve za ugotavljanje tehnične opremljenosti in usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih delov in način pooblaščanja vzdrževalnih delavnic za izvajanje posameznih vrst vzdrževanja.

(2)

Da bi bilo zagotovljeno zakonito in smotrno izvajanje postopkov usposobljenosti, ta pravilnik ureja:

-

razmerja med vlagateljem in komisijo pri izvedbi postopka presoje usposobljenosti,

-

postopek do odločitve o izdaji pooblastila o usposobljenosti, vključno s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da varnostni organ lahko prične s postopkom za preverjanje usposobljenosti delavnic in meril za sprejem odločitve o usposobljenosti,

-

vzdrževanje usposobljenosti in širitev obsega usposobljenosti.

2. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-

»ugotavljanje usposobljenosti« je postopek, s katerim varnostni organ ugotavlja strokovno-tehnično usposobljenost vzdrževalnih delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih sklopov in delov,

-

»pooblastilo o usposobljenosti« je dokument, s katerim varnostni organ na osnovi pozitivnega mnenja oziroma rezultata strokovno-tehnične presoje potrdi usposobljenost delavnice za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih sklopov in delov, sestavni del pooblastila pa je tudi obseg pooblastila o usposobljenosti. V obsegu pooblastila o usposobljenosti varnostni organ podrobno navede dejavnosti in posamezno vrsto vzdrževanja, za katere je vzdrževalna delavnica usposobljena,

-

»presoja« je sistematičen, neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov presoje in njihovega objektivnega vrednotenja, da bi določili obseg, v katerem so izpolnjeni kriteriji presoje,

-

»neskladnost« je neizpolnitev zahteve,

-

»korektivni ukrep« je ukrep za odpravo vzroka ugotovljene neskladnosti oziroma drugih odstopanj.

3. člen

(referenčni dokumenti)

(1)

Delavnica mora razpolagati s tehnološko opremljenostjo, ki v celoti izpolnjuje zahteve za zagotovitev tehničnih, kakovostnih in varnostnih vzdrževalnih storitev po referenčnih dokumentih, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena.

(2)

Pri postopkih ugotavljanja usposobljenosti in izdaji pooblastila o usposobljenosti je treba upoštevati in izpolnjevati vse pogoje in zahteve tehnične opremljenosti in usposobljenosti, ki so predpisani z veljavno zakonodajo, predvsem pa z:

-

Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,

-

Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,

-

Zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,

-

Zakonom o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99),

-

podzakonskimi predpisi, ki se uporabljajo,

-

objavljenim spiskom nacionalnih standardov,

-

veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi, navedenimi v prilogi Odredbe o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95),

-

tehničnimi specifikacijami in navodili,

-

obveznimi in/ali priporočenimi UIC objavami, ki se nanašajo na vzdrževanje železniških vozil.

II. VLOGE IN ODGOVORNOSTI

4. člen

(vloge in odgovornosti)

(1)

Postopek ugotavljanja usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil in njihovih sestavnih delov in sklopov (v nadaljnjem besedilu: delavnica) začne varnostni organ na podlagi vloge delavnice.

(2)

V primeru izpolnjevanja predpisanih pogojev izda varnostni organ delavnici pooblastilo, ki predstavlja pravno podlago za izvajanje vzdrževalnih del na železniških vozilih.

(3)

Varnostni organ vodi postopek ugotavljanja usposobljenosti na podlagi podane pisne vloge za strokovno-tehnično presojo delavnic za vzdrževanje železniških vozil (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(4)

Pooblaščena delavnica je na podlagi pooblastila o usposobljenosti dolžna:

-

opravljati aktivnosti iz pooblastila le v okviru obsega, za katerega je varnostni organ izdal pooblastilo o usposobljenosti,

-

izpolnjevati zahteve glede usposobljenosti v njenem celotnem obsegu (glede na glavne vire, prostore, opremo, obseg usposobljenosti ali na druge elemente, ki lahko vplivajo na dejavnost, za katero je vlagatelj pridobil pooblastilo o usposobljenosti),

-

zagotoviti tako raven sodelovanja, da varnostni organ lahko ugotovi izpolnjevanje zahtev glede usposobljenosti; to velja za vse vzdrževalne delavnice in druga vzdrževalna mesta, kjer se izvajajo vzdrževalne aktivnosti železniških vozil in njihovih sestavnih sklopov in delov,

-

zagotoviti varnostnemu organu dostop do vseh informacij, dokumentov in zapisov, ki so potrebni za ugotovitev izpolnjevanja zahtev glede usposobljenosti v postopku preverjanja usposobljenosti in nadzora oziroma zagotavljanja usposobljenosti,

-

zagotoviti, da varnostni organ, kadarkoli to zahteva, lahko opazuje izvajanje vzdrževalnih postopkov, ki jih izvaja vlagatelj,

-

plačati vse stroške postopkov preverjanja usposobljenosti v dogovorjenih rokih,

-

sproti obveščati varnostni organ o pomembnih spremembah, ki se nanašajo na pravni ali ekonomski status, lastništvo ali organizacijo, vodstvo oziroma ključno osebje,

-

obveščati varnostni organ o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na usposobljenost delavnic (spremembe ključnih kadrov, tehnologij, opreme itd.).

(5)

Varnostni organ zagotavlja tajnost podatkov, ki jih dobi od vlagatelja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za pridobitev pooblastila o usposobljenosti in v času trajanja pooblastila.

III. UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI

5. člen

(vloga za strokovno-tehnično presojo)

(1)

Vlagatelj pošlje vlogo in prilogo vloge v pisni obliki. Vsebina in oblika vloge je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, vsebina in oblika priloge k vlogi pa je določena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Varnostni organ pregleda vlogo s pripadajočo dokumentacijo in oceni, ali vloga omogoča začetek postopka ugotavljanja usposobljenosti. V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge varnostni organ pošlje vlagatelju pisno zahtevo, da pomanjkljivosti odpravi.

6. člen

(dejavnosti do presoje)
Varnostni organ obvesti vlagatelja 30 dni pred presojo o datumu obiska in predvidenem poteku strokovno-tehnične presoje oziroma o planu presoje in mu določi rok za potrditev plana. Vlagatelj potrdi plan izvedbe presoje v predvidenem roku. Vsebina in oblika plana presoje je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

IV. SPLOŠNA PRAVILA ZA PRESOJO

7. člen

(namen in splošna pravila za presojo)

(1)

Namen presoje je ugotoviti, ali vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, tehnično opremljenost in usposobljenost za pridobitev pooblastila, glede na veljavno zakonodajo.

(2)

Da bi varnostni organ lahko pridobil podrobne podatke o izpolnjevanju zahtev za usposobljenost vlagatelja, načrtuje presojo pri vlagatelju in na lokacijah, kjer se izvajajo postopki, ki so predmet želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti. Presoja obsega vse aktivnosti, ki jih zahteva ta pravilnik, tako da se presojevalci prepričajo, da vlagatelj izpolnjuje zahteve za izdajo pooblastila o usposobljenosti na vseh področjih želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti, za vse postopke in na vseh lokacijah, kjer se ti postopki izvajajo. Presojevalci si pomagajo s kontrolno listo, katere vsebina in oblika je določena v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)

Za izvedbo presoje predstojnik varnostnega organa z odločbo določi komisijo, ki je sestavljena iz vodilnega presojevalca in presojevalcev. Varnostni organ obvesti vlagatelja o sestavi komisije, predvidenem datumu obiska in predvidenem poteku presoje.

(4)

Presojevalci morajo biti seznanjeni z zakonodajo ter zahtevami tega pravilnika.

(5)

Pred vsako presojo komisija pregleda vlogo za strokovno-tehnično presojo s pripadajočo dokumentacijo vlagatelja, ki ji jo posreduje varnostni organ. Ugotovljene kritične točke upošteva ob načrtovanju dela med presojo.

(6)

Posamezne aktivnosti oziroma elementi se v splošnem pregledujejo vzorčno in ne v celoti. Pri tem je treba zagotoviti, da presojanje zajame dovolj velik in reprezentativen del vseh dejavnosti. Presojevalec, kolikor je to mogoče, potek presoje sproti prilagaja novim ugotovitvam, kar lahko včasih pomeni tudi večja odstopanja.

(7)

V primeru, da je ugotovljeno odstopanje od zahtev (neskladnost), presojevalec to odstopanje zapiše v poročilu o neskladnosti. Vsebina in oblika poročila o neskladnosti sta določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(8)

Izvedbo korektivnih ukrepov za odpravo neskladnosti, ki jih je ugotovil, presojevalec praviloma ocenjuje preko poslane dokumentacije, izjav vlagatelja ali ponovnega obiska. V primeru posebno kritičnih neskladnosti, pri katerih izvedenih ukrepov za njihovo odpravo ni mogoče dokazovati z dokumentacijo, je potrebna dodatna presoja.

(9)

V postopkih ugotavljanja usposobljenosti varnostni organ uporablja presojevalce in strokovnjake, ki so lahko njegovi zunanji sodelavci. Varnostni organ zagotavlja, da presojevalci in strokovnjaki izpolnjujejo zahteve, ki zadevajo zaupnost, neodvisnost, nepristranskost in strokovno usposobljenost. Presojevalci morajo biti usposobljeni za presojo v skladu z zahtevami tega pravilnika.

(10)

Komisija izvede presojo pri vlagatelju po dogovorjenem planu presoj. Presojevalci primerno dokumentirajo tako pozitivne kot negativne ugotovitve presoje. Negativne ugotovitve predstavljajo neskladnosti oziroma odstopanja od zahtev za ugotavljanje usposobljenosti oziroma odstopanja od drugih postopkov, ki jih je opredelil vlagatelj.

(11)

Na zaključnem sestanku komisija predstavi ugotovljene neskladnosti, odgovorne osebe vlagatelja pa predlagajo korektivne ukrepe in roke, v katerih bodo posamezni ukrepi izvedeni. Vodilni presojevalec potrdi strinjanje komisije s predlogi korektivnih ukrepov in roke odprave oziroma določi korektivne ukrepe in roke odprave teh ukrepov v primeru, če se ne strinja s predlogom korektivnih ukrepov s strani vlagatelja.

(12)

Ob zaključku presoje prejme vlagatelj poročilo o presoji, ki vključuje zbirko poročil o neskladnostih, če so te ugotovljene. Vlagatelj v dogovorjenem roku pošlje komisiji dokazila o izvedbi korektivnih ukrepov.

(13)

Po odpravi vseh neskladnosti oziroma po ugotovitvi, da neskladnosti niso bile odpravljene v celotnem obsegu, pripravi komisija poročilo o presoji/odločitvi. Vsebina in oblika poročila o presoji/odločitvi je določena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

(14)

Po končani presoji komisija celotno dokumentacijo, vključno s poročilom, preda varnostnemu organu.

V. ZAHTEVE ZA PRESOJEVALCE

8. člen

(naloge in odgovornosti presojevalcev)

(1)

Presojevalec je odgovoren za posredovanje objektivne ocene o izpolnjevanju zahtev za kvalitetno izvedbo nadgradnje, obnove in rednih vzdrževalnih del (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalne aktivnosti). Svoje delo mora opraviti po pravilih stroke, z odgovornostjo dobrega strokovnjaka, neodvisno in nepristransko.

(2)

Vodilni presojevalec je poleg nalog in odgovornosti iz prejšnjega odstavka odgovoren še za:

-

ocenitev tehnične opremljenosti in usposobljenosti vzdrževanja,

-

vodenje presoje,

-

koordiniranje komisije.

(3)

Presojevalci pri uporabi katerekoli metode ocenjevanja pri postopkih presoje spoštujejo načelo zaupnosti. Prav tako morajo upoštevati pravila o varstvu intelektualne lastnine vlagatelja ali njegovih strank. Presoja mora potekati na podlagi korektnosti, taktnosti, ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju med presojevalci in vlagateljem.

9. člen

(zahteve za presojevalce)