Kodeks Banke Slovenije

2107. Kodeks Banke Slovenije

Na podlagi 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17), je Svet Banke Slovenije sprejel

K O D E K S
Banke Slovenije

1 SPLOŠNO

1. člen

(namen in cilji kodeksa)

Banka Slovenije pri izvajanju svojih nalog in pooblastil za uresničevanje ciljev na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statuta ESCB in ECB) uresničuje najvišje standarde integritete in poklicne etike, ki so temelj za zagotavljanje kredibilnosti Banke Slovenije in zaupanja javnosti.

Banka Slovenije s tem kodeksom uveljavlja okvir integritete in poklicne etike v Banki Slovenije, ki temelji na ohranjanju njene neodvisnosti, ter uresničuje njene vrednote: profesionalnost, odgovornost in transparentnost delovanja.

S tem kodeksom se v notranja pravila Banke Slovenije prenaša Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2253 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Evrosistemu (ECB/2021/49) (prenovitev) in Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2256 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2021/50)(prenovitev).

Za člane Sveta Banke Slovenije in za delavce, ki kot predstavniki Banke Slovenije delujejo kot člani v organih institucij EU ali drugih mednarodnih organizacij oziroma kot namestniki ali stalni spremljevalci teh članov, veljajo glede njihovega delovanja v tej vlogi tudi kodeksi ravnanja, ki jih za te osebe sprejemajo ti organi.

2. člen

(uporaba kodeksa)

Ta kodeks ureja okvir poklicne etike in integritete v zvezi z ravnanji članov Sveta Banke Slovenije in drugih delavcev, ki delajo ali so delovali s pooblastili Banke Slovenije (v nadaljevanju: delavci) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge podobne pogodbe (v nadaljevanju: pogodba).

Banka Slovenije si prizadeva za uveljavitev okvira poklicne etike in integritete, ki ga določa ta kodeks, tudi v razmerju do tretjih oseb, kadar delujejo s pooblastili Banke Slovenije pri uresničevanju njenih ciljev in nalog ali z Banko Slovenije sklenejo pogodbo o dobavi blaga in storitev, da se prepeči nezakonito ali neetično delovanje Banke Slovenije, ki je posledica ravnanj tretje osebe.

3. člen

(opredelitev pojmov)

V tem kodeksu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

»naloge Banke Slovenije« pomenijo naloge in pristojnosti, ki jih na podlagi Zakona o Banki Slovenije ali drugih predpisov izvaja Banka Slovenije, vključno z nalogami nadzora ali nalogami Evrosistema, ki jih izvaja Banka Slovenije;

2.

»naloge Evrosistema« pomenijo pristojnosti in dejavnosti, ki jih izvaja Banka Slovenije na podlagi Zakona o Banki Slovenije oziroma Pogodbe ter Statuta ESCB in ECB v zvezi z:

-

določanjem in izvajanjem denarne politike EMU,

-

izvajanjem deviznih poslov,

-

upravljanjem deviznih rezerv države,

-

usmerjanjem in podpiranjem nemotenega delovanja plačilnih in poravnalnih sistemov;

3.

»naloge nadzora« pomenijo dejavnosti in naloge Banke Slovenije pri izvajanju pooblastil v postopkih nadzora, vključno z odločanjem o ukrepih nadzora in sankcijah zaradi prekrška, ki jih izvaja Banka Slovenije, v zvezi z:

-

bonitetnim nadzorom bank in hranilnic, vključno z nalogami v okviru Enotnega mehanizma nadzora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko,

-

nadzorom plačilnih sistemov, družb za izdajo elektronskega denarja ter ponudnikov plačilnih storitev drugih subjektov na podlagi predpisov,

-

reševanjem in prisilnim prenehanjem bank,

-

makrobonitetnim nadzorom, ter

-

nadzorom drugih subjektov, ki ga Banka Slovenije izvaja na podlagi predpisov;

4.

»subjekt nadzora« pomeni naslednji subjekt:

-

denarno finančno institucijo (MFI) (Glej opombo 1) brez skladov denarnega trga, kreditno institucijo, ki ni MFI, in finančni holding (Glej opombo 2),

-

finančni konglomerat (Glej opombo 3), ki je predmet dopolnilnega nadzora Banke Slovenije ali ECB,

-

drugo pravno ali fizično osebo, v zvezi s katero Banka Slovenije izvaja pristojnosti nadzora na podlagi predpisov;

5.

»subjekt finančnega trga« pomeni naslednji subjekt:

-

denarno finančno institucijo (MFI), brez skladov denarnega trga,

-

kreditno institucijo, ki ni MFI,

-

subjekt kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki vključuje sistem poravnave vrednostnih papirjev, centralno nasprotno stranko, upravljavca centralne depotne družbe, upravljavca plačilnega sistema ali sheme kartičnih plačil, ki ga nadzira ali pregleduje Banka Slovenije ali ECB,

-

ponudnika kritičnih storitev kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki ga v okviru pristojnosti pregleda nad delovanjem plačilnih in poravnalnih sistemov nadzira Banka Slovenije ali ECB;

6.

»regulirani subjekt« pomeni subjekt nadzora ali subjekt finančnega trga;

7.

»poslovni partner« pomeni pravno ali fizično osebo, s katero je Banka Slovenije sklenila pogodbo o dobavi blaga ali storitev (in se pogodba še izvaja) oziroma je v fazi pogajanj za sklenitev takšne pogodbe;

8.

»oseba, ki sodeluje v postopku javnega naročanja« je oseba, ki je član strokovne komisije Banke Slovenije za oddajo javnega naročila, in oseba, ki v okviru svojih delovnih nalog in pooblastil odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma predlaga izbor ponudnika v zvezi s postopkom javnega naročila, če je vrednost naročila enaka ali višja od 100.000 EUR, vključno z osebami, ki niso v delovnem razmerju z Banko Slovenije;

9.

»nadrejeni«pomeni delavca, ki na podlagi pravil o organizaciji Banke Slovenije in pooblastil za vodenje, odloča o organizaciji dela v razmerju do delavca; za člane Sveta Banke Slovenije se kot nadrejeni šteje guverner oziroma Svet Banke Slovenije, ko zakon izrecno tako določa;

10.

»zunanji deležniki« so subjekti javnega ali zasebnega sektorja (vključno z državnimi organi, javnimi agencijami, zavodi in skladi, gospodarskimi družbami ter interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, vključno z mediji in splošno javnostjo), razen ECB in druge nacionalne centralne banke, ki so del ESCB, ter nacionalni organi iz držav članic Evrosistema, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij;

11.

»ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do delavca njen zakonec ali oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali v drugi življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza (v nadaljevanju: partner), ter otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

12.

»finančni instrumenti« so instrumenti, s katerimi se trguje na trgu, in vključujejo:

-

delnice, obveznice in druge podobne instrumente,

-

izvedene finančne instrumente, ki so vezani na instrumente iz prejšnje alineje,

-

enote ali deleže kolektivnih naložbenih shem, ki nalagajo pretežno v instrumente iz predhodnih alinej;

13.

»zasebni finančni posli« so posli nakupa ali prodaje finančnih instrumentov in drugih finančnih naložb, razen:

-

nakupa ali prodaje nefinančnih sredstev, vključno z nepremičninami,

-

nakupa ali odkupa zavarovalnih polic ali rent in pokojninskih shem,

-

nakupa ali prodaje tujih valut za nenaložbene namene,

-

nakupa ali prodaje blaga za nenaložbene namene.

Služba za skladnost objavi seznam reguliranih subjektov in ga mesečno posodablja.

4. člen

(načela poklicne etike in integritete)

Delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenije uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti Banke Slovenije.

Delavci pri uresničevanju načel iz prejšnjega odstavka ravnajo pošteno, strokovno, nepristransko, odgovorno ter se izogibajo vsem oblikam neprimernega vedenja, zlasti pa vsakršnemu nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu.

Delavci dajejo prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnem interesu, pred svojimi osebnimi interesi in cilji.

Banka Slovenije preverja skladnost ravnanj posameznikov z načeli tega kodeksa ob sklepanju pogodbe, v času veljavnosti in izvajanja pogodbe ter tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe.

5. člen

(načelo neodvisnosti)

Banka Slovenije je pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolžnosti na podlagi predpisov neodvisna (institucionalna, funkcionalna, osebna in finančna neodvisnost).

Banka Slovenije, guverner in člani Sveta Banke Slovenije ter drugi delavci pri svojem poklicnem delovanju v Banki Slovenije niso vezani in ne smejo zahtevati navodil od državnih organov, uradov ali institucij in agencij EU, vlad držav članic ali katerihkoli drugih organizacij.

Delavci morajo pri izvajanju nalog za Banko Slovenije:

1.

sprejemati lastne preudarne, objektivne in nepristranske odločitve in presoje, z upoštevanjem notranje organizacije in pooblastil odločanja v Banki Slovenije, brez nedovoljenega vpliva zunanjih deležnikov (neodvisnost), ter

2.

preprečevati in se izogibati nasprotju med interesi Banke Slovenije in osebnimi interesi (nepristranskost).

Delavci morajo obvestiti svojega neposredno nadrejenega in pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsakem poskusu nedovoljenega vplivanja organizacij ali oseb zunaj Banke Slovenije na delavca v zvezi z opravljanjem njegovih poklicnih nalog v Banki Slovenije.

6. člen

(načelo transparentnosti)

Banka Slovenije si prizadeva za jasno, celovito in pravočasno sporočanje informacij v zvezi z njenim delovanjem, ki v razmerju do javnosti omogoča uresničevanje odgovornosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, ob upoštevanju varstva zaupnosti informacij v skladu z veljavnimi predpisi.

Banka Slovenije si prizadeva za odprtost, dostopnost in dobro sodelovanje z drugimi javnimi organi, javnimi agencijami, nosilci javnih pooblastil in drugimi institucijami, ki delujejo v javnem interesu, upoštevaje njihove zakonite pristojnosti in odgovornosti oziroma morebitne predpise, ki urejajo postopke in podlage sodelovanja.

Delavci morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki glede delovanja ali odločitev Banke Slovenije upoštevati določbe tega kodeksa ter pravila in načine sporočanja, ki jih določa Banka Slovenije.

Delavci morajo zagotavljati ustrezno poročanje o okoliščinah za pravočasno prepoznavanje tveganj integritete ali pojava korupcije ter zagotavljati sledljivost (dokazljivost) glede dejavnosti, ki jih izvajajo pri opravljanju nalog za Banko Slovenije.

7. člen

(vloga vodstva pri uresničevanju kodeksa)

Člani Sveta Banke Slovenije, direktorji ter drugi delavci s pooblastili za vodenje morajo s svojim zgledom aktivno prispevati k ozaveščanju delavcev o načelih integritete in poklicne etike, ki so določena s tem kodeksom.

2 NASPROTJE INTERESOV

2.1 Splošno glede nasprotja interesov

8. člen

(nasprotje interesov)

Nasprotje interesov pomeni okoliščino, ko imajo delavci osebne interese, ki vplivajo, lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije.

Osebni interesi delavca pomenijo kakršnokoli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist za delavca. Osebni interesi delavca, ki se upoštevajo pri presoji nasprotja interesov, so zlasti:

1.

premoženjski interesi, ki vključujejo zasebne posle delavca (npr. imetništvo finančnih instrumentov ter pravic pri upravljanju, finančne obveznosti in terjatve iz naslova posojil);

2.

interesi v zvezi z zastopanjem ali predstavljanjem zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno z voljenim ali imenovanim članstvom v organih vodenja ali nadzora zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno s članstvom v organih političnih strank, organih lokalnih skupnosti in drugih organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije ali so poslovni partnerji Banke Slovenije;

3.

poklicni interesi, ki vključujejo poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, ki vključujejo stalna ali občasna poslovna razmerja, ter druge dejavnosti, ki so vir obdavčljivega dohodka, vključno z zaposlitvijo ali svetovanjem, ter se opravljajo ali so se opravljale v zadnjih treh letih ali jih delavec namerava opravljati (bodoča zaposlitev) za pravno ali fizično osebo, ki:

-

opravlja dejavnost na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije,

-

je poslovni partner Banke Slovenije ali

-

nastopa kot lobist, svetovalec, pomemben poslovni partner ali zastopnik interesov reguliranega subjekta ali poslovnega partnerja Banke Slovenije;

4.

interesi nasprotne stranke v pomembnem pravnem sporu z Banko Slovenije, reguliranim subjektom ali poslovnim partnerjem.

Osebni interesi delavca obsegajo tudi interese drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki so z delavcem tesno povezane na podlagi družinskih, prijateljskih, političnih ali poslovnih razmerij, kadar so te osebe nosilci koristi iz prejšnjega odstavka. Tesno povezane osebe so zlasti osebe, ki so v razmerju do delavca:

1.

ožji družinski član,

2.

oseba, s katero delavec ohranja pogoste in tesne zasebne stike (prijatelji, sorodniki), ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije,

3.

partner v pomembnem poslovnem razmerju (npr. poslovni partner pri skupnem podjemu),

4.

nekdanji delodajalec ali tesni sodelavec (npr. v isti organizacijski enoti ali na istem področju) v zadnjih treh letih pred zaposlitvijo v Banki Slovenije.

9. člen

(preprečevanje nasprotja interesov pri opravljanju nalog)

Banka Slovenije v okviru organizacijskih in poslovnih možnosti zagotavlja ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delovnimi nalogami delavca.

Delavec se mora v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije izogibati nasprotju interesov ter v primeru, če ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, o tem nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh pisno obvestiti svojega nadrejenega. Delavec mora v obvestilu razkriti tudi bistvene informacije glede osebnih interesov tesno povezane osebe v obsegu, ki omogoča presojo nasprotja interesov in izvedbo ustreznih ukrepov, da se zavarujejo interesi Banke Slovenije.

Delavec, ki v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog za Banko Slovenije ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, mora prenehati z delom v zadevi, razen če bi zaradi tega nastala občutna škoda za Banko Slovenije.

Nadrejeni na podlagi obvestila najkasneje v 5 delovnih dneh odloči, ali obstoji nasprotje interesov in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nasprotja interesov ter o tem pisno obvesti delavca. Če nadrejeni odloči, da bo delavec kljub izkazanemu nasprotju interesov nadaljeval z delom v zadevi, poda delavcu zavezujoče usmeritve za ravnanje pri opravljanju nalog, da se prepreči nastanek nasprotja interesov. Nadrejena oseba o tej odločitvi nemudoma obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki o tej odločitvi obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije.

Delavec ali nadrejena oseba se lahko o obstoju nasprotja interesov v zvezi z določenimi okoliščinami oziroma glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov posvetuje s pooblaščencem za skladnost poslovanja.

Nadrejena oseba ustrezno evidentira prejeta obvestila in odločitve glede presoje in ukrepov za obravnavo nasprotja interesov.

10. člen

(izjava o osebnih interesih)

Naslednji delavci za namene preverjanja nasprotja interesov do konca januarja za preteklo koledarsko leto pooblaščencu za skladnost poslovanja predložijo izjavo o okoliščinah, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije (izjava o osebnih interesih):

1.

člani Sveta Banke Slovenije,

2.

direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za vodenje organizacijskih enot, odgovornih za naloge nadzora,

3.

direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za vodenje organizacijskih enot, odgovornih za izvajanje nalog Evrosistema,

4.

pomočniki direktorjev, vodje odsekov in drugi delavci, ki so pristojni za vodenje stalnih strokovnih skupin, odgovornih za izvajanje nalog nadzora ali nalog Evrosistema,

5.

delavci, ki so v preteklem koledarskem letu sodelovali v postopkih javnega naročanja za Banko Slovenije.

Izjava o osebnih interesih vključuje:

1.

podatke o delavcu in delu, ki ga opravlja v Banki Slovenije,

2.

podatke o premoženjskih interesih delavca, ki vključujejo podatke o:

-

nepremičninah v lasti delavca (čas pridobitve, vrsta, lokacija in identifikacija nepremičnine, vrednost, način uporabe, pravice tretjih),

-

premičninah v lasti delavca, katerih posamična vrednost presega 10.000 EUR (čas pridobitve, opis, vrednost, način uporabe),

-

denarnih sredstvih delavca pri kreditnih institucijah, če njihova skupna vrednost pri posamezni instituciji presega 10.000 EUR (kreditna institucija, skupni znesek),

-

gotovini v lasti delavca, če njena skupna vrednost presega 10.000 EUR (znesek in valuta),

-

dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih, katerih vrednost do posameznega upnika presega 10.000 EUR (znesek, vrsta, upnik),

-

posojilih, katerih skupna vrednost do posameznega dolžnika presega 10.000 EUR (vrednost, dolžnik),

-

neposrednih naložbah v finančne instrumente, ki presegajo vrednost 10.000 EUR (naziv pravne osebe, število in oznaka instrumentov, vrednost);

3.

podatke o poklicnih dejavnostih ožjega družinskega člana (naziv delodajalca, delovno mesto oziroma funkcija in opis dela).

Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka in način predložitve.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi prejetih izjav ter morebitnih dodatnih pojasnil s strani delavca o okoliščinah, ki vzbujajo sum nasprotja interesov, seznani nadrejenega in predlaga ustrezne ukrepe.

11. člen

(preverjanje nasprotja interesov pri kandidatih za zaposlitev)

V okviru izbirnega postopka Banka Slovenije preverja okoliščine, ki lahko pomenijo nasprotje interesov v primeru zaposlitve kandidata na prostem delovnem mestu. Kandidat je lahko izbran za zasedbo prostega delovnega mesta, če v izbirnem postopku ni ugotovljeno nasprotje interesov oziroma so ob zaposlitvi sprejeti ustrezni ukrepi za obvladovanje ugotovljenega nasprotja interesov.

Osebe, pristojne za izbor, morajo kandidate v izbirnem postopku opozoriti, da morajo Banki Slovenije posredovati in razkriti vse podatke in informacije, ki bi lahko pomenile nastanek konflikta interesov v primeru zaposlitve v banki.

Osebe, pristojne za izbor kandidata, se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov posvetujejo s pooblaščencem za skladnost poslovanja.

2.2 Zasebne dejavnosti in javno udejstvovanje

12. člen

(omejitve zasebnega delovanja in zasebnih dejavnosti)

Delavec se pri zasebnem delovanju in stikih izogiba okoliščinam, ki so v nasprotju z interesi Banke Slovenije ali lahko škodijo ugledu Banke Slovenije.

Delavec lahko opravlja zasebne pridobitne in nepridobitne dejavnosti, če te dejavnosti ne ovirajo ali onemogočajo rednega in kakovostnega izpolnjevanja njegovih delovnih nalog v Banki Slovenije.

Delavec med službenim časom zase ali za tretje osebe ne sme opravljati zasebnih pridobitnih dejavnosti in tega ne sme zahtevati od drugih delavcev.

13. člen

(javno udejstvovanje in izražanje mnenj)

Delavec se v okviru zasebnega delovanja, zlasti v okviru civilnodružbenega ali političnega delovanja (npr. kot voljeni predstavnik v organih lokalnih skupnosti, pri javnem delovanju v okviru civilnih združenj in organizacij ter političnih strank), pri tem delovanju ne sme sklicevati na svoj položaj v Banki Slovenije.

Delavec se pri javnem udejstvovanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, izogiba izražanju osebnih mnenj o vsebinah s področja dela BS, ki so v nasprotju s cilji, za katere se zavzema Banka Slovenije.

14. člen

(prepoved opravljanja zasebnih dejavnosti)