Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih...

2291. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

Ta uredba določa za vire onesnaževanja, iz katerih se odvaja odpadna voda:

-

mejne vrednosti emisije snovi v tekoče površinske vode in v obalno morje (v nadaljnjem besedilu: vode) ali v kanalizacijo,

-

mejne vrednosti emisije toplote v tekoče površinske vode,

-

vrednotenje emisije snovi in toplote,

-

prepovedi in druge ukrepe zmanjševanja emisije v vode in tla v zvezi z odvajanjem odpadnih vod.

S to uredbo se ne ureja emisije radioaktivnih snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja.

2. člen

(pojmi)

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

Vir onesnaževanja je objekt ali naprava, kjer nastaja in se odvaja odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode in ima enega ali več iztokov za odvajanje odpadnih vod.

Vir onesnaževanja je tudi več objektov ali naprav skupaj, če:

-

se v njih izvaja ista dejavnost in imajo skupen iztok za odvajanje odpadnih vod v kanalizacijo ali neposredno v vode ali

-

se v njih izvajajo različne dejavnosti, vendar imajo isto industrijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, iz katere se odvaja očiščena odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode.

1.1.

Naprava je posamezen stroj oziroma celota funkcionalno povezanih strojev ali orodij v sklenjenem tehnološkem procesu in je osnovna proizvodna enota.

1.2.

Objekt je gradbeni objekt, določen s predpisi o graditvi.

2.

Obstoječi vir onesnaževanja je vir onesnaževanja, ki je bil zgrajen ali je obratoval na dan uveljavitve te uredbe, in vir onesnaževanja, za katerega je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje.

3.

Rekonstrukcija vira onesnaževanja ali čistilne naprave je vsak poseg v vir onesnaževanja ali čistilno napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivosti vira ali čistilne naprave in ima za posledico spremembo količine ali sestave odpadnih vod na iztoku vira ali čistilne naprave.

4.

Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

4.1.

Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

4.2.

Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za tehnološko odpadno vodo enega ali več virov onesnaževanja, v katerih se izvaja ista ali več različnih dejavnosti. Če se tehnološka odpadna voda odvaja v kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju tehnološke odpadne vode.

4.3.

Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja, presega 40%, merjeno s KPK.

5.

Tekoča površinska voda (v nadaljnjem besedilu: vodotok) je vsaka stalno ali občasno tekoča površinska voda, ki izvira iz naravnih virov in teče v naravnih strugah ali umetno narejenih poglobitvah, in zajezena površinska voda, v kateri pride zaradi vodne zapore, hidroelektrarne ali jezu do upočasnitve vodnega toka, vendar zadrževalni čas vode zaradi zajezitve ni daljši od pet dni.

Zadrževalni čas iz prejšnjega odstavka je razmerje med prostornino zajezene vode in letnim srednjim nizkim pretokom zajezene površinske vode.

6.

Podzemne vode so vode, ki so pod površino tal in so v geološki plasti kamnine, ki je sposobna zbirati večje količine vode.

7.

Neposredno odvajanje odpadnih vod v podzemne vode je odvajanje odpadnih vod v podzemne vode brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površino tal.

8.

Srednji nizki pretok vodotoka je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti pretoka vodotoka v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji nizki pretok se izraža v l/s in se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="51da1b1d-0203-415a-aebc-b893df1b3e46" type="gif"&fbcc;

kjer je sQ(np) srednji nizki pretok, Q(npi) najmanjši pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, ki je običajno 30.

9.

Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v vode neposredno ali po kanalizaciji. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda.

9.1.

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.

Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa obremenjevanje vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

9.2.

Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode.

Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.

9.3.

Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.

10.

Nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje strupenosti, obstojnosti oziroma težke razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju, določene za nevarne snovi.

11.

Kanalizacija so javni objekti in naprave za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

12.

Razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah.

13.

Emisija snovi v kanalizacijo ali neposredno v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi) je izpuščanje snovi z odvajanjem odpadne vode iz posameznega vira onesnaževanja in se izraža s parametri onesnaženosti odpadne vode, količino snovi v odpadni vodi, emisijskim faktorjem obremenjevanja z odvajanjem odpadne vode in učinkom čiščenja odpadne vode.

13.1.

Parameter onesnaženosti odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: parameter odpadne vode) je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.

13.2.

Količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: količina snovi) je masa z odvajanjem odpadnih vod izpuščenih snovi v določenem obdobju.

13.3.

Emisijski faktor obremenjevanja z odvajanjem odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine.

13.4.

Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode, in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v odstotkih.

14.

Emisija toplote v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija toplote) je oddajanje toplote z odvajanjem odpadne vode iz posameznega vira onesnaževanja neposredno v vodotoke in se izraža kot emisijski delež oddane toplote.

14.1.

Emisijski delež oddane toplote je razmerje med toploto, ki jo z odvajanjem odpadne vode oddaja vir onesnaževanja neposredno v tekoče površinske vode, in toploto, ki je potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode, popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za 3 K nad svojo naravno temperaturo. Emisijski delež oddane toplote se izračuna za srednji nizki pretok vodotoka.

15.

Mejna vrednost emisije snovi ali toplote (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v kanalizacijo ali neposredno v vode z odvajanjem odpadne vode in se izraža kot:

-

mejna vrednost parametra odpadne vode,

-

mejna vrednost letne količine nevarnih snovi,

-

mejni emisijski faktor,

-

mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode,

-

mejni emisijski delež oddane toplote.

16.

Prve meritve so meritve emisije snovi ali toplote, ki se izvedejo po prvem zagonu novega vira onesnaževanja ali nove čistilne naprave ali po njuni rekonstrukciji.

17.

Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s predpisom o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave.

17.1.

Občasne meritve so meritve emisije snovi in toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave v predpisanih časovnih presledkih.

17.2.

Trajne meritve so meritve emisije snovi in toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave ves čas brez prekinitve.

18.

Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. 1 PE je enak 60 g BPK5/dan.

3. člen

(uporaba)

Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vire onesnaževanja in za komunalne, industrijske in skupne čistilne naprave, če za posamezno vrsto virov onesnaževanja ali čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov poseben predpis mejnih vrednosti ali drugih posameznih vprašanj ne ureja drugače.

4. člen

(izjeme)

Določbe te uredbe ne veljajo za:

-

odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se uporablja samo v kmetijstvu na kmetijskih površinah,

-

odpadno vodo, ki nastaja v vodnem prostoru pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza in se uporablja samo za pranje gramoza,

-

odpadno vodo, ki nastaja v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

padavinsko odpadno vodo, ki vsebuje le snovi iz ozračja, in padavinsko vodo, ki odteka s strešnih površin objektov in se odvaja neposredno v vode ali v tla,

-

padavinsko odpadno vodo, ki odteka z železniških prog ali s površin neobratujočih in skladno s predpisi prekritih odlagališč odpadkov ali jalovine, ki je nastala pri izkoriščanju rud,

-

podzemno vodo, ki se pojavlja ob vrtanju vrtin.

II. MEJNE VREDNOSTI

5. člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode)

Mejne vrednosti parametrov odpadne vode za odvajanje neposredno v vode in v kanalizacijo so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Mejna vrednost koncentracije nitratnega dušika in sulfatov se za neposredno odvajanje odpadne vode v vodotok določi po enačbi:

.                                           MVK = 0,3*MVK(1r)*Q(V)/Q

kjer je:

MVK – mejna vrednost koncentracije nitratnega dušika oziroma sulfatov za odvajanje odpadne vode neposredno v vode, izražena v mg/l,

MVK(1r) – mejna vrednost koncentracije nitratnega dušika ali sulfatov za površinsko vodo prvega kakovostnega razreda, ki je za nitratni dušik 5 mg/l oziroma za sulfate 150 mg/l,

Q(V) – srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s in

Q – največji 6-urni povprečni pretok odpadne vode, ki se odvaja v vodotok pri polni obremenitvi vira onesnaževanja, izražen v l/s.

Pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok ne glede na izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka koncentracija nitratnega dušika ne sme presegati vrednosti 30 mg/l in koncentracija sulfatov ne sme presegati vrednosti 1000 mg/l.

6. člen

(mejni emisijski delež oddane toplote)

Mejni emisijski delež oddane toplote za neposredno odvajanje odpadne vode iz virov onesnaževanja v mešane in ciprinidne tekoče površinske vode je 0,8, za neposredno odvajanje odpadne vode v salmonidne tekoče površinske vode pa 0,6.

7. člen

(mejne vrednosti letnih količin nevarnih snovi)

Za nove vire onesnaževanja in za vire onesnaževanja v rekonstrukciji veljajo mejne vrednosti letnih količin nevarnih snovi za odpadne vode, ki se odvajajo neposredno v vodotoke in pri katerih je razmerje med srednjim nizkim pretokom vodotoka in največjim 6-urnim povprečnim pretokom odpadne vode enako ali manjše od 20.

Mejna vrednost letne količine nevarne snovi se določi po enačbi:

.                                           MK = 31,5*(0,3*MVK(1r)*Q(V))

kjer je:

MK – mejna vrednost letne količine nevarne snovi, izražena v kg/leto,

MVK(1r) – mejna vrednost koncentracije nevarne snovi za površinsko vodo prvega kakovostnega razreda (imisijska mejna vrednost), izražena v mg/l,

Q(V) – srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s.

Mejne vrednosti za letne količine nevarnih snovi veljajo za skupno količino v vode izpuščenih nevarnih snovi iz vseh iztokov vira onesnaževanja in se določajo samo za tiste nevarne snovi, ki so za posamezen vir onesnaževanja vključene v program meritev obratovalnega monitoringa.

8. člen

(mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod)

Mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod se uporabljajo za:

-

iztoke skupne čistilne naprave,