Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilne sisteme za...

1855. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilne sisteme za statično merjenje količin tekočin na premičnih merilnih rezervoarjih

Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilne sisteme za statično merjenje količin tekočin na premičnih merilnih rezervoarjih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa meroslovne in tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilni sistemi za statično merjenje količin tekočin na premičnih merilnih rezervoarjih (v nadaljnjem besedilu: merilni sistemi), način njihovega označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev.

2. člen

(postopek informiranja in klavzula o vzajemnem priznavanju)

(1)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito

-

proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali

-

proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

3. člen

(pomen izrazov)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

»podsestav« je strojna naprava, ki deluje samostojno in je sestavni del merila skupaj z drugimi podsestavi, s katerimi je združljiva;

2.

»merjena veličina« je veličina, ki se meri;

3.

»vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;

4.

»naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki so običajni pogoji pri delovanju merila;

5.

»motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila. Vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;

6.

»neposredna prodaja« je trgovska transakcija, pri kateri:

-

je rezultat meritve podlaga za ceno, ki jo je treba plačati,

-

je vsaj ena od sodelujočih strank potrošnik ali katera koli druga stranka, ki zahteva podobno raven varstva, in

-

vse stranke sprejemajo rezultate meritve v istem trenutku in na istem kraju;

7.

»klimatska okolja« so pogoji, v katerih se merila lahko uporabljajo;

8.

»merilni sistem« je bodisi kompletno merilo ali merilo, sestavljeno iz podsestavov merilni rezervoar, senzor nivoja in računska enota;

9.

»merilni rezervoar« je rezervoar, ki je primeren za uporabo kot merilna naprava za tekočine in je ločljivo ali neločljivo pritrjen na tovornjak ali vagon. Merilni rezervoar je lahko razdeljen na več prekatov;

10.

»senzor nivoja« je elektronska merilna naprava za merjenje nivoja tekočine v rezervoarju ali prekatu rezervoarja;

11.

»računska enota« je del merilnega sistema, ki sprejema izhodne signale iz senzorja oziroma senzorjev nivoja in morebitnih povezanih merilnih instrumentov ter prikazuje merilne rezultate;

12.

»povezani merilni instrument« je instrument, povezan z računsko enoto za merjenje določenih veličin, značilnih za tekočino, z namenom korekcije ali pretvorbe;

13.

»korektor« je del računske enote, ki z upoštevanjem značilnosti tekočine (temperatura, gostota, itd.), merjenih s pomočjo povezanih merilnih instrumentov, ali vrednosti, shranjenih v spomin, samodejno pretvarja količino tekočine, izmerjene pri danih pogojih merjenja, v prostornino pri standardnih pogojih ali v maso. Korektor vključuje ustrezne povezane merilne instrumente;

14.

»standardni pogoji« so točno določeni pogoji, na katere se pretvori izmerjena količina tekočine pri danih pogojih;

15.

»referenčni položaj« je položaj za praznjenje ali polnjenje merilnega rezervoarja;

16.

»prostorninska tabela rezervoarja« je tabela, ki prikazuje povezavo med nivojem tekočine in količino tekočine, vsebovano v rezervoarju ali prekatu rezervoarja pri tem nivoju pri referenčnih pogojih;

17.

»najmanjša količina merjenja« (v nadaljnjem besedilu: NKM) je najmanjša količina tekočine, pri merjenju katere so še izpolnjene meroslovne zahteve za rezervoar ali posamezen prekat rezervoarja;

18.

»najmanjše določeno odstopanje prostornine« (v nadaljnjem besedilu: E_min) je dvakratna absolutna vrednost največjega dopustnega pogreška (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri NKM za rezervoar ali posamezen prekat rezervoarja;

19.

»občutljivost merilnega rezervoarja« je sprememba nivoja tekočine (Dh), deljena s pripadajočo relativno spremembo prostornine (DV/V);

20.

»referenčna višina« (v nadaljnjem besedilu: H) je razdalja, merjena vzdolž navpične osi med zgornjo referenčno točko, to je referenčno točko v zgornjem delu merilnega rezervoarja, pri običajnih delovnih pogojih nad nivojem tekočine, in spodnjo referenčno točko, to je referenčno točko v spodnjem delu merilnega rezervoarja, pri običajnih delovnih pogojih pod nivojem tekočine.

II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE

4. člen

(splošna načela)

(1)

Merilni sistem zagotavlja tako visoko raven meroslovne zaščite, da lahko vsakdo, ki ga merjenje zadeva, zaupa rezultatom meritev, in je zasnovan ter proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.

(2)

Rešitve, sprejete zaradi izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, upoštevajo predvideno uporabo merilnega sistema in vse predvidljive zlorabe merilnega sistema.

(3)

Merilni sistem je zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, predpisan s tem pravilnikom.

5. člen

(največji dopustni pogrešek – NDP)

(1)

V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj merilni pogrešek pri postopkih ugotavljanja skladnosti in overitvah ne sme presegati vrednosti NDP. Če v tem pravilniku ni drugače določeno, se NDP izrazi kot dvostranska vrednost odmika od prave vrednosti meritve.

(2)

Glede na področje uporabe so merilni sistemi razdeljeni v štiri točnostne razrede v skladu z naslednjo preglednico:

Razred točnosti	Vrsta merilnega sistema
0,5	Merilni sistemi za tekočine, katerih viskoznost ne presega 20 MPa/s pri delovni temperaturi;Merilni sistemi za mleko, pivo in druge peneče se tekočine; Merilni sistemi za polnjenje letal.
1,0	Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi, enaki ali višji od –10 °C.
1,5	Merilni sistemi za utekočinjeni ogljikov dioksid; Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi pod –10 °C.
2,5	Merilni sistemi za kriogene tekočine.

(3)

Vrednosti NDP za izmerjene količine so podane v naslednji preglednici:

Razred točnosti	0,5	1,0	1,5	2,5
Merilni sistem (A)	0,5 %	1,0 %	1,5 %	2,5 %
Merilni rezervoar (B)	0,3 %	0,5 %	1,0 %	1,5 %

(4)

Za izmerjene količine, večje od NKM vendar manjše od dvakratne NKM, absolutna vrednost NDP ne sme biti manjša od E_min.

6. člen

(pomembnejša napaka)

Pomembnejša napaka pri izmerjeni količini je napaka, katere vrednost presega večjo od naslednjih vrednosti:

-

NDP/5 za posamezno izmerjeno količino ali

-

E_min.

7. člen

(dopustni učinki motenj)

V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 8. člena tega pravilnika sme biti učinek motenj na merilni sistem tak, da:

-

sprememba merilnega rezultata ni večja od pomembnejše napake, opredeljene v prejšnjem členu,

-

je prikaz merilnega rezultata prikazan tako, da se ga zaradi njegovega spreminjanja ne more odčitati, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat, ali

-

je sprememba merilnega rezultata večja od pomembnejše napake, pri čemer mora senzor nivoja omogočiti priklic merilnega rezultata, tik preden je prišlo do pomembnejše napake.

8. člen

(naznačeni obratovalni pogoji)

(1)

Proizvajalec mora za merilni sistem določiti naslednje naznačene vrednosti za obratovalne pogoje:

-

temperaturno območje okolice, ki mora biti v razponu, ki je enak ali večji od –10 °C do 40 °C;

-

lastnosti tekočine, ki se meri z merilnim sistemom, in ki se jih navede z imenom oziroma tipom tekočine ali njenih pomembnih značilnosti (na primer temperaturnim območjem, območjem tlaka, območjem gostote, območjem viskoznosti);

-

nazivno vrednost izmenične napajalne napetosti ali meje enosmerne napajalne napetosti;

-

referenčni položaj in dopusten naklon;

-

standardne pogoje za pretvorjene vrednosti.

(2)

V zvezi s klimatskim okoljem, v katerem se bo merilni sistem uporabljal, je treba pri preskusu učinka motenj na merilni sistem upoštevati naslednje vplivne veličine:

-

suho vročino,