Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za...

815. Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije

Na podlagi petega odstavka 8. člena in tretjega odstavka 9. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23) in 15. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter za izvrševanje četrtega odstavka 6. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa podrobnejša pravila urejanja prostora za postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov ter izjeme od njihove obvezne postavitve, podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja in podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije na druga območja in objekte.

2. člen

(izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

dvokapna streha je poševna streha, sestavljena iz dveh s slemenom ločenih strešin, lahko je simetrična ali asimetrična;

2.

enokapna streha je poševna streha, nagnjena samo v eni smeri;

3.

faktor raščene površine se določi kot razmerje med raščeno površino gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele;

4.

faktor prekrite površine se določi kot razmerje med prekrito površino gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele;

5.

fasada je nenosilna obloga nosilne konstrukcije na zunanji strani objekta;

6.

fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, z napravami za shranjevanje energije in s priključki na omrežje. Za del fotonapetostne naprave se šteje tudi podkonstrukcija, na katero so nameščeni fotonapetostni moduli;

7.

fotonapetostni modul je osnovni element fotonapetostne naprave v obliki plošče ali strešnika, ki je sestavljen iz niza električno povezanih celic;

8.

kap je najnižji del poševne strehe ali rob ravne strehe;

9.

kombinirana naprava je naprava, v kateri sta združena fotonapetostni modul in sprejemnik sončne energije;

10.

osončenje je neposredno izpostavljanje fotonapetostnih naprav sončnim žarkom;

11.

parkirno mesto je označeni prostor za parkiranje enega vozila (avtomobil, kolo ali drugo prevozno sredstvo);

12.

parkirišče je prekrita površina, namenjena parkiranju, ki je ločena od cestišča ter obsega površino za parkirna mesta za vozila (avtomobile, kolesa in druga prevozna sredstva), manipulacijske površine za obračanje vozil, dovozne in odvozne poti, tehnično in komunalno površino. Parkirišče obsega tudi raščeno površino, namenjeno ozelenitvi parkirišča;

13.

poševna streha je streha, katere naklon proti horizontali je večji od 7 stopinj. Sleme je najvišji del, kap pa najnižji del poševne strehe;

14.

prekrita površina je površina gradbene parcele, ki obsega površine, pozidane s stavbami (vključno s podzemnimi deli stavb, balkoni, napušči, nadstreški) in pripadajočimi pomožnimi objekti, ter utrjene zunanje površine;

15.

raščena površina je naravni teren, ki ohranja neposredni stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja, odtekanja in ponikanja vode ter omogoča zasaditev visoke vegetacije;

16.

ravna streha je streha brez naklona ali z zelo majhnim naklonom (do 7 stopinj), običajno brez napuščev. Rob ravne strehe je zaključen s strešnim vencem kot nizek zid, ki zakriva streho. Ravna, dvodimenzionalna streha se šteje za ravno streho, tudi če so na njeni površini izbočeni tridimenzionalni deli, vključno s tehničnimi in konstrukcijskimi elementi, ki niso višji od 20 cm;

17.

sleme je stična linija strešin na vrhu dvokapne strehe ali najvišji del strehe pri večkapnih strehah, kjer se stikajo vse strešine, ali višji rob enokapne strehe;

18.

sprejemnik sončne energije je naprava, v kateri se s pretvorbo sončne energije pridobiva toplota za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali tehnološke procese;

19.

streha je konstrukcija, ki pokriva objekt kot zgornji zaključni del, da jo varuje pred atmosferskimi vplivi, zlasti padavinami, in je po materialu in obliki prilagojena podnebnim razmeram, lokalnemu materialu in stilnim značilnostim;

20.

strešina je nagnjena ploskev strehe z enotnim naklonom in kritino. V površino strešine se ne vštevajo žlebovi;

21.

strešna kritina je material za pokrivanje zgornje plasti strehe, ki varuje stavbo ali objekt pred atmosferskimi vplivi;

22.

strešna terasa je pohodna ravna streha, urejena kot terasa;

23.

strešni venec je podaljšek fasade kot višinski zaključek fasade, ki se upošteva pri določanju višine fasade. Strešni venec je tudi zaključek ravne strehe oziroma zakriva poševno streho in optično poviša stavbo;

24.

tehnična površina strehe ali parkirišča je površina, ki je glede na namen uporabe objekta namenjena zagotavljanju bistvenih zahtev, obratovanju ali splošnemu vzdrževanju objekta. V tehnično površino spadajo tehnične inštalacije (kot na primer sistemi za prezračevanje, klimatizacijo in hlajenje, dimovodne naprave, dvigala, ter druge inštalacije), svetlobniki in strešna okna;

25.

tehnološka zelena streha je ravna streha, na kateri je nameščena zelena tehnologija (na primer fotonapetostna naprava, sprejemnik sončne energije) ob hkratni ozelenitvi strehe in postavitvi sistema za zbiranje in shranjevanje padavinske vode;

26.

tlorisna površina strehe je enotna ali sestavljena tlorisna površina strehe. Sestavljena tlorisna površina strehe je vsota vseh posameznih tlorisnih površin strehe, ki jih je med seboj mogoče ločiti z robovi ali konstrukcijskimi elementi. V tlorisno površino strehe se ne vštevajo žlebovi, elementi inštalacij, svetila, deli stavbnega pohištva (na primer okenski okviri in police, senčila), zunanja senčila, elementi za ozelenjevanje fasade (na primer korita in mreže), drogovi za zastave, izveski in podobno;

27.

tlorisna površina parkirišča je enotna ali sestavljena tlorisna površina parkirišča. Sestavljena tlorisna površina parkirišča je vsota posameznih tlorisnih površin parkirišč, ki jih je med seboj mogoče ločiti z robniki ali drugimi elementi. V tlorisno površino parkirišča se ne vštevajo manipulacijske površine za obračanje vozil, dovozne in odvozne poti, tehnična in komunalna površina ter druge površine, namenjene za ozelenitev;

28.

umeščanje so dejavnosti urejanja prostora, pridobivanja upravnih odločb in postavitev fotonapetostnih naprav;

29.

utrjena zunanja površina je površina na prekritem delu gradbene parcele, ki ni prekrita s stavbami in pripadajočimi pomožnimi objekti ter je namenjena prometnim, komunalnim in tehničnim površinam ter bivanju.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, se uporabljajo za namen te uredbe tudi, če posamezni prostorski izvedbeni akt njihov pomen določa drugače.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, pomenijo enako kot v zakonih, ki urejajo uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, urejanje prostora, graditev, ceste, železnice, energetiko, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

3. člen

(uporaba podrobnejših pravil urejanja prostora)

(1)

Podrobnejša pravila urejanja prostora iz te uredbe se ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov neposredno uporabljajo pri načrtovanju, dovoljevanju in postavitvi fotonapetostnih naprav ter v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt.

(2)

Podrobnejša pravila urejanja prostora iz te uredbe se uporabljajo, če je glede na zmogljivost naprave in vrsto gradbenega posega zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev, ali morebitno mnenje oziroma soglasje občine ali ministrstva za izvajanje posegov v prostor v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in v vseh drugih primerih postavitve fotonapetostnih naprav, ko pridobivanje gradbenega dovoljenja ali drugega soglasja ni predvideno oziroma so s posebnimi predpisi predvidena druga morebitna dovoljenja, soglasja ali priglasitve za postavitev fotonapetostnih naprav.

(3)

Za fotonapetostne naprave po tej uredbi se štejejo fotonapetostne naprave, ki se postavijo na, v ali ob obstoječi legalno zgrajeni objekt ali na, v ali ob načrtovani objekt, ali če se postavijo kot samostojni objekt.

(4)

Podrobnejša pravila urejanja prostora se smiselno uporabljajo tudi za sprejemnike sončne energije, kot je določeno v tej uredbi.

II. SKUPNA PODROBNEJŠA PRAVILA UREJANJA PROSTORA ZA UMEŠČANJE FOTONAPETOSTNIH NAPRAV

4. člen

(skupna podrobnejša pravila za fotonapetostne naprave)

(1)

Skupna podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav veljajo za obvezno postavitev v skladu s III. poglavjem te uredbe, za umeščanje na predpisana prednostna območja v skladu s IV. poglavjem te uredbe in za umeščanje na druga območja ter objekte v skladu s V. poglavjem te uredbe.

(2)

Na fotonapetostne naprave ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov, namenjenih za oglaševanje.

5. člen

(skupna podrobnejša pravila glede varnosti)

(1)

Fotonapetostne naprave se umeščajo na zemljišče ali objekt tako, da sta zagotovljena njihova varna raba in vzdrževanje ter da se s primernimi varovalnimi ukrepi prepreči možnost nastanka škode zaradi njihovega delovanja.

(2)

Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba izvesti ukrepe za varstvo pred požarom in zaščito pred udari strele oziroma druge varovalne ukrepe za zaščito pred električnim udarom ter širjenjem požara na druge objekte.

(3)

Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba izvesti ukrepe za varstvo pred močnejšimi vetrovi.

(4)

Pri umeščanju, delovanju, vzdrževanju in odstranitvi fotonapetostnih naprav se upoštevajo navodila in priporočila proizvajalca za njihovo postavitev.

(5)

Fotonapetostne naprave se zavarujejo tako, da je nepooblaščenim osebam preprečeno poseganje v delovanje fotonapetostne naprave.

(6)

Fotonapetostne naprave se namestijo tako, da se čim manj bleščijo, kar bi sicer lahko zmanjšalo kakovost bivanja, povzročilo motenje delovnih procesov ali zmanjšalo varnost v prometu.

(7)

Naprava za shranjevanje energije se ne umešča na streho objekta, ampak v notranjost objekta ali poleg objekta na gradbeni parceli ali na fasado objekta tako, da je zavarovana pred zunanjimi vplivi in ne omogoča dostopa nepooblaščenim osebam ter da je čim manj opazna z javnih površin. Pri tem se izvedejo ukrepi za zmanjševanje tveganja pred požarom, električnim udarom, pregrevanjem in uhajanjem strupenih plinov, da se preprečijo morebitni negativni vplivi na ljudi, dejavnost v objektu in sosednjih objektih ter na promet.

6. člen

(skupna podrobnejša pravila glede umeščanja)

(1)

Umeščanje fotonapetnosnih naprav na, v ali ob obstoječe ali načrtovane objekte ne sme bistveno spremeniti velikosti, namembnosti ali zmogljivosti osnovnega obstoječega ali načrtovanega objekta ter ne sme onemogočati izpolnjevanja bistvenih zahtev obstoječega ali načrtovanega objekta.

(2)

Fotonapetostnih naprav ni dopustno umeščati na raščeno površino v sklopu zelenih površin in na predpisani del raščene površine gradbene parcele.

(3)

Fotonapetostne naprave se umeščajo tako, da njihova orientacija in naklon omogočata čim večji izkoristek energije.

(4)

Umeščanje fotonapetostnih naprav se prilagodi kakovostnim grajenim in naravnim prvinam, da se ohranijo in vzdržujejo identiteta ter prepoznavne vrednosti prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru (strukturna urejenost prostora, barve in materiali).

(5)

Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba upoštevati vplive na raščeno površino, da se ne onemogoča ponikanje padavinskih voda in ne povzroča erozija tal.

(6)

Če je v prostorskem izvedbenem aktu določen prostorski izvedbeni pogoj izvedbe zelene strehe, se ta v kombinaciji s fotonapetostno napravo izvede kot tehnološka zelena streha.

7. člen

(skupna podrobnejša pravila na območjih varstvenih režimov in območjih omejene rabe)

(1)

Umeščanje fotonapetostnih naprav na objektih ali območjih, ki imajo v skladu s predpisi določen pravni režim varstva, ali na območjih omejene rabe, ne sme biti v nasprotju s temi predpisi.

(2)

Za umeščanje fotonapetostnih naprav je treba predhodno pridobiti projektne pogoje, pridobiti mnenje ali soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če to določajo predpisi s teh področij (ceste, železnice, zračni promet, energetika, okolje, narava, kulturna dediščina, elektronske komunikacije in podobno), razen če je ta pristojni organ oziroma upravljavec gospodarske javne infrastrukture hkrati tudi investitor fotonapetostnih naprav.

(3)

Na kulturni dediščini in v vplivnih območjih kulturne dediščine je umeščanje fotonapetostnih naprav dopustno po pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.

(4)

V primeru neskladja določb te uredbe z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, varstvena območja dediščine ali kulturno dediščino, varovano na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi, v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine ali v prostorskem izvedbenem aktu.

(5)

Če je posamezni prostorski izvedbeni pogoj v prostorskem izvedbenem aktu bistven za uresničevanje javnega interesa na področju zdravja ljudi, prometne varnosti, varstva okolja, kulturne dediščine ali narave, tak prostorski izvedbeni pogoj prevlada nad prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v tej uredbi.

III. PODROBNEJŠA PRAVILA ZA OBVEZNO POSTAVITEV FOTONAPETOSTNIH NAPRAV PRI NOVOGRADNJAH IN REKONSTRUKCIJAH OBJEKTOV

8. člen

(obvezna postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov)

(1)

Postavitev fotonapetostnih naprav je obvezna pri:

-

novogradnji utrjenega parkirišča, katerega tlorisna površina je 1 000 m2 ali več,

-

novozgrajenem objektu, katerega tlorisna površina strehe je 1 000 m2 ali več,

-

prizidavi objekta v vertikalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1 000 m2 ali več,

-

prizidavi objekta v horizontalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1 000 m2 ali več, in

-

rekonstrukciji objekta, pri kateri se posega tudi v nosilno konstrukcijo strehe, katere tlorisna površina je 1 000 m2 ali več.

(2)

Pri obvezni postavitvi fotonapetostnih naprav se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 11. ali 13. členu te uredbe. Če gre za novogradnjo, ki pomeni novozgrajeni objekt ali prizidavo v horizontalni smeri, se poleg tega upoštevajo tudi prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 12. ali 14. členu te uredbe.

(3)

Pri obvezni postavitvi fotonapetostnih naprav se priporoča tudi postavitev:

-

naprave za shranjevanje energije vsaj dvakratne zmogljivosti glede na predvideno količino proizvedene električne energije iz fotonapetostnih naprav v eni uri,

-

polnilnice za polnjenje električnih vozil za vsaj 25 odstotkov parkirnih mest, če so pri objektu oziroma na njegovi gradbeni parceli obstoječa ali načrtovana najmanj štiri parkirna mesta za avtomobile ali tovorna vozila,

-

zalogovnika za zbiranje padavinske vode, ki se uporabi za zalivanje zelenih površin, čiščenje utrjenih površin ali druge namene, ki so dopustni v skladu s predpisi s področja voda.

9. člen

(izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov)

(1)

Obveznost iz 8. člena te uredbe ne velja, če postavitev fotonapetostnih naprav ni izvedljiva ali dopustna iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, pri čemer ta uredba podrobneje določa naslednje izjeme:

-

neprimerna namembnost ali vrsta objekta,

-

neprimerna lega ali osončenost objekta,

-

zagotavljanje zelenih površin in na naravi temelječih rešitev,

-

varovanje kulturne dediščine.

(2)

Za objekt, ki ima v skladu s prejšnjim odstavkom neprimerno namembnost ali vrsto, se štejejo:

-

podzemni objekt, katerega streha je javna površina ali zelena streha,

-

začasni objekt,

-

objekt na območju, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje in

-

parkirni prostori na vrhu garaž ali garažnih hiš, če bi bila s tem presežena višina ali etažnost, kot je določena v prostorskem izvedbenem aktu.

(3)

Za objekt, ki ima v skladu s prvim odstavkom tega člena neprimerno lego ali osončenost, se šteje objekt, ki zaradi naravnih ali grajenih elementov ni dovolj osončen, da bi zagotavljal ekonomsko upravičenost postavitve fotonapetostne naprave. Ta izjema se podrobneje opredeli pri ekonomski presoji naložbenih variant v študiji izvedljivosti.

(4)

Zaradi zagotavljanja zelenih površin in na naravi temelječih rešitev postavitve iz 8. člena te uredbe ne velja, če pri tem ni mogoče izpolniti prostorskih izvedbenih pogojev iz prostorskega izvedbenega akta glede zelenih površin in ozelenitve, če so določeni glede:

-

deleža zelenih površin ali raščene površine, ki se zagotavlja na gradbeni parceli,

-

števila dreves, ki se zagotovijo na gradbeni parceli ali predpisanem območju,

-

intenzivne zelene strehe ali debeloslojne zelene strehe.