Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu...

2512. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje

Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih voda pri prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih voda, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v skladu z:

-

Direktivo Sveta z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81 z dne 27. 3. 1982, str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L št. 291 z dne 24. 10. 1983, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L št. 74 z dne 17. 3. 1984, str. 49), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (UL L št. 274 z dne 17. 10. 1984, str. 11), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), in

-

Direktivo 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52).

(2)

Ta pravilnik podrobneje določa tudi tehnične pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa in razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa.

2. člen

(izrazi)

Poleg izrazov, uporabljenih v zakonu, ki ureja varstvo okolja, v uredbi, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: uredba o KČN), uredbi, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: uredba o MKČN), in uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: splošna emisijska uredba), se v tem pravilniku uporabljajo izrazi z naslednjim pomenom:

1.

vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se zaradi analize odvzame na merilnem mestu, v časovnem obdobju in na način, določenih s tem pravilnikom;

2.

trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode;

3.

kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enake količine najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v največ dveh urah v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut;

4.

reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes več trenutnih vzorcev, odvzetih časovno ali pretočno sorazmerno na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od dveh in ne daljše od 24 ur. Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali s samodejnimi vzorčevalniki;

5.

časovno sorazmerno vzorčenje je odvzem po količini enakih trenutnih vzorcev v enakomernih časovnih presledkih;

6.

pretočno sorazmerno vzorčenje je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode;

7.

kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;

8.

zavezanec je zavezanec za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda v skladu s splošno emisijsko uredbo oziroma uredbo o MKČN.

II. VRSTE IN OBSEG MERITEV

3. člen

(izvedba meritev)

Izvedba prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obsega:

-

merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem;

-

vzorčenje odpadne vode;

-

merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem;

-

pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev;

-

kemijsko, biološko in ekotoksikološko analiziranje vzorca odpadne vode glede na osnovne in dodatne parametre ter mikrobiološko preskušanje vzorca;

-

vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal;

-

izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode za posamezen parameter, če je zanj s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz posamezne vrste naprav ali emisijo posameznega onesnaževala pri odvajanju odpadnih voda, (v nadaljnjem besedilu: poseben predpis) za posamezno vrsto naprav ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo, določena mejna vrednost, in

-

izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

4. člen

(osnovni parametri)

(1)

Osnovni parametri odpadne vode za naprave so temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, KPK in BPK(5).

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek so osnovni parametri odpadne vode za:

-

komunalne ali skupne čistilne naprave: neraztopljene snovi, KPK in BPK(5),

-

male komunalne čistilne naprave: KPK in BPK(5).

(3)

Če odpadna voda iz naprave, pripadajoče industrijske čistilne naprave, komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave vsebuje prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi iz splošne emisijske uredbe in se odpadna voda odvaja v vode, je osnovni parameter odpadne vode tudi strupenost za vodne bolhe.

5. člen

(dodatni parametri za komunalne in skupne čistilne naprave)

(1)

Dodatni parametri odpadne vode za komunalne čistilne naprave so tisti parametri, za katere so z uredbo o KČN določene mejne vrednosti oziroma za katere je v skladu s to uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa.

(2)

Dodatni parametri odpadne vode za skupne čistilne naprave so tisti parametri, za katere so z uredbo o KČN določene mejne vrednosti oziroma za katere je v skladu s to uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa, in parametri, ki jih vsebuje industrijska odpadna voda, odvajana na skupno čistilno napravo, in za katere se določajo mejne vrednosti v skladu s splošno emisijsko uredbo.

(3)

Če se komunalna ali skupna čistilna naprava uvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33, z dne 4. 2. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), so dodatni parametri odpadne vode tudi parametri, katerih letna emisija presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006 treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.

(4)

Ministrstvo lahko za komunalno ali za skupno čistilno napravo kot dodatni parameter v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi katerikoli drug parameter, ki lahko pomembno vpliva na kakovost voda, če ugotovi, da se ta parameter odvaja s komunalnimi odpadnimi vodami, ali če se na komunalni oziroma skupni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki tak parameter vsebujejo.

(5)

Parametri iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi:

-

sestave industrijske odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi,

-

ugotovljene čezmerne obremenjenosti vodnega telesa, v katero se odpadna voda odvaja, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ali

-

pomembnega vpliva na kakovost vode, v katero se posredno ali neposredno odvaja komunalna odpadna voda iz te komunalne ali skupne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, upravljanje kakovosti kopalnih voda, kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, kakovost površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ter pitno vodo.

(6)

Pomembnost vpliva na kakovost vode iz prejšnjega odstavka in prve alinee petega odstavka 6. člena tega pravilnika se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda.

(7)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se mikrobiološki parametri iz uredbe o KČN uporabljajo kot dodatni parametri le za tisto komunalno ali skupno čistilno napravo, za katero je treba v skladu z uredbo o KČN ali uredbo o MKČN zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode.

6. člen

(dodatni parametri za naprave)

(1)

Za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda in za katero poseben predpis ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, so dodatni parametri odpadne vode parametri, za katere so s takim predpisom določene mejne vrednosti.

(2)

Če v napravi, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, poteka dejavnost, ki se razvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006, so dodatni parametri odpadne vode tudi parametri, katerih letna emisija pri običajnem obratovanju naprave presega količine, za katere je v skladu z Uredbo 166/2006 treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno kanalizacijo.

(3)

Za napravo, ki je hkrati naprava iz prvega in drugega odstavka tega člena, so dodatni parametri odpadne vode vsi dodatni parametri iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)

Za napravo, katere emisije snovi in toplote z odvajanjem odpadnih voda ne ureja poseben predpis, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi predloga, ki ga k vlogi za pridobitev tega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Če v skladu s splošno emisijsko uredbo za obratovanje naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode.

(5)

Ministrstvo lahko za napravo kot dodatni parameter določi tudi katerikoli drug parameter, če na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost industrijske odpadne vode, v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ugotovi, da:

-

ta parameter pomembno vpliva na kakovost vode, v katero se posredno ali neposredno ali po javni kanalizaciji odvaja industrijska odpadna voda iz te naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, upravljanje kakovosti kopalnih voda, kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, kakovost površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ter pitno vodo,

-

ta parameter škodljivo vpliva na biološko razgradnjo odpadne vode, ki se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi,

-

ta parameter pomembno vpliva na kakovost blata iz komunalne ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti industrijska odpadna voda,

-

ocena verjetnosti doseganja ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda, za vodno telo, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, kaže, da vodno telo ne bo ali verjetno ne bo doseglo okoljskih ciljev, industrijske odpadne vode pa vsebujejo parameter, ki je vzrok za tako oceno,

-

je vodno telo, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, čezmerno obremenjeno, industrijske odpadne vode pa vsebujejo parameter, ki je vzrok za tako obremenjenost, ali

-

meritve tega parametra upravljavec naprave potrebuje zaradi obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

(6)

Pri napravi, v kateri nastajajo le hladilne odpadne vode, ki ne vsebujejo onesnaževal, in za katero emisije snovi in toplote z odvajanjem odpadnih voda ne ureja predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare ali vroče vode, je treba meriti temperaturo hladilne vode na iztoku iz naprave, če se ta voda odvaja neposredno v površinske ali posredno v podzemne vode.

(7)

Za napravo, iz katere se odvaja biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz dejavnosti, ki so navedene v uredbi o KČN, in za katero je treba v skladu s to uredbo zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode, so dodatni parametri odpadne vode tudi mikrobiološki parametri v skladu s to uredbo.

III. PRVE MERITVE

7. člen

(obseg prvih meritev)

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti merjenje osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.

8. člen

(izvedba prvih meritev)

(1)

Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove naprave, nove komunalne ali nove skupne čistilne naprave in po vsaki večji spremembi obratovanja teh naprav.

(2)

Prve meritve se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če je za gradnjo ali spremembo naprave iz prejšnjega odstavka predpisano gradbeno dovoljenje. Če v postopku izdaje uporabnega dovoljenja poskusno obratovanje ni določeno ali če za gradnjo ali spremembo naprave iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se prve meritve izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu naprave. Za komunalno ali skupno čistilno napravo iz sedmega odstavka 5. člena tega pravilnika ali za napravo iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika mora biti med izvajanjem prvih meritev zagotovljena dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(3)

Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih, ki niso krajši od desetih dni, in v času, ko je obratujoča naprava ali čistilna naprava polno obremenjena. Če v njej potekajo različni tehnološki postopki, morajo biti prve meritve izvedene med tehnološkim postopkom, ki povzroča največje emisije snovi ali toplote v vode.

(4)

Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo določita na njenem iztoku na podlagi preglednice 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ter veljata za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih voda razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.

(5)

Pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo izvedejo tudi meritve na vtoku, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadnih voda. Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na vtoku se določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika.

(6)

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

(7)

Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za napravo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, določita na podlagi preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.

(8)

Ne glede na število letnih meritev iz preglednic 1 in 2 v prilogi 1 tega pravilnika pri prvih meritvah ni treba opraviti več od treh meritev pri napravi, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, in ne več od ene meritve pri napravi, za katero ni treba pridobiti tega dovoljenja.

(9)

Če rezultati meritev kateregakoli od parametrov, razen mikrobioloških parametrov, presegajo mejno vrednost, je treba meritev ponoviti v celotnem obsegu parametrov. Meritev, ki zahteva ponovitev, se ne šteje za meritev iz prejšnjega odstavka.

(10)

Za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz šestega odstavka tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določene v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane naprave.

IV. OBRATOVALNI MONITORING

9. člen

(vrste meritev)

(1)

Pri obratovalnem monitoringu mora zavezanec zagotavljati izvedbo:

-

trajnih meritev količine odpadne vode in temperature, če je tako določeno s splošno emisijsko uredbo, ter trajnih meritev drugih parametrov, če je tako določeno s posebnim predpisom,