ZDKZ – Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč...

237. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev

Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)

Razglaša se zakon o delovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.

Št. 711-1/73

Ljubljana, 18. julija 1973.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: kmetije), po katerem se omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, se preprečujejo drobitev določenih kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot ter se omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo.

Z dedovanjem po tem zakonu se ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in za krepitev proizvodnega sodelovanja med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče rabi za osebno delo ter organizacijami združenega dela.

2. člen

Kmetijska zemljišča po tem zakonu so vsa obdelovalna, neobdelovalna in gozdna zemljišča ter gozdovi, ki so namenjeni za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.

Niso kmetijska zemljišča po tem zakonu:

-

zemljišča na območjih, ki so zajeta z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, razen če so po teh načrtih določena za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo;

-

zemljišča, ki so z urbanističnimi redi ali lokacijskimi dovoljenji namenjena za graditev;

-

zemljišča, na katerih so stavbe ter zemljišča, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe.

3. člen

Kmetija po tem zakonu je tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti (5. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 26/73) in krajevne skupnosti.

Kmetijska zemljiška skupnost in krajevna skupnost dasta predlog iz prejšnjega odstavka po opravljeni javni razpravi, ki se izvede po krajevnih skupnostih s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij.

Pri določanju kmetij je treba upoštevati zlasti:

-

občinski prostorski plan (10. člen zakona o kmetijskih zemljiščih);

-

ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastale zaradi drobitve kmetije;

-

možnosti proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;

-

družbeni interes na ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot, zlasti glede varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor, njihove ohranitve iz zgodovinskih in kulturnih razlogov ter podobno;

-

če je treba preprečevati drobitev kmetij iz drugih pomembnih razlogov.

Odlok iz prvega odstavka tega člena mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati in uskladiti z občinskim prostorskim planom ter merili iz prejšnjih odstavkov.

Uskladitev opravi občinska skupščina po postopku iz drugega odstavka tega člena.

4. člen

Kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezano dejavnost.

V kmetijo spadajo poleg kmetijskih zemljišč zlasti gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), s kmetijo povezane služnosti in njim podobne pravice, kmetijske priprave, orodja in živina, pravice in dolžnosti iz trajnega gospodarskega sodelovanja z zadrugo ali organizacijo združenega dela ter, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz kmečke skupnosti (36. člen zakona o združevanju kmetov, Uradni list SRS, št. 22/72), objekti kmečkega turizma ter terjatve in dolgovi, ki so nastali v zvezi s kmetijsko proizvodnjo ali z njo povezano dejavnostjo.

5. člen

Kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, lahko deduje kmetijo več dedičev.

6. člen

Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ)