152. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna
Na podlagi 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99), 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) ter dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) je Občinski svet občine Postojna na 23. seji dne 18. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna
V Občini Postojna se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
1.
Površina stanovanjske in počitniške stavbe je čista tlorisna površina vseh zaprtih prostorov v zgradbi ter čista tlorisna površina garaž(e) za osebne avtomobile.
2.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, interna parkirišča in dvorišča, delavnice na prostem, kampi in športno rekreacijski tereni v sklopu turističnih objektov, gostinski vrtovi.
3.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Zavezanci za plačilo nadomestila so skladno z zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in Uradni list RS, št. 44/97) neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
V primeru solastništva je zavezanec za plačevanje nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma tisti, za katerega se solastniki dogovorijo.
Kolikor najemnik ali drug uporabnik nadomestila ne plača v določenem roku, se nadomestilo odmeri lastniku.
II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA
Območje Občine Postojna se razdeli v:
1.
območje: ožje središče mesta Postojna: Jamska cesta obojestransko, Titov trg v celoti, Ljubljanska cesta obojestransko do vključno hišne številke 14 in 15, Titova cesta v celoti, Novi trg, Ulica 1. maja obojestransko do vključno hišne številke 11 in 22, Cankarjeva ulica obojestransko do vključno hišne številke 3 in 10, Prešernova obojestransko v celoti, Gregorčičev drevored obojestransko, Vojkova ulica obojestransko, Tržaška cesta obojestransko do odcepa za Pot k Pivki in vključno hišne številke 39, Jenkova ulica, Pot k Pivki do priključka na Kosovelovo.
2.
območje: ureditveno območje mesta Postojna izven 1. in 3. območja in del območja Zalog, ki zajema ˝Industrijsko cono˝ in del severno od le-te.
3.
območje: del mesta Postojna, ki obsega Javorniško pot, Jeršice, del Ljubljanske ceste od objektov ˝Kasarne˝v smeri proti Planini, Pod Jelovico, Raubarkomando, Čukovco ter ureditvena območja Prestranka, Stare vasi, Velikega otoka in ulice Zalog.
4.
območje: ureditvena območja: Bukovje, Dilce, Goriče, Grobišče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Koče, Landol, Mali otok, Matenja vas, Orehek, Planina, Rakitnik, Razdrto, Studenec, Studeno, Slavina, del Slavinj ob regionalni cesti II. reda, Šmihel pod Nanosom, Zagon.
5.
območje: Belsko, Brezje, Gorenje, del naselja Hrenovice ˝pri Fari˝, Liplje, Lohača, Mala Brda, Malo Ubeljsko, del naselij Orehek in Razdrto, ki zajema objekte Kmetijske zadruge, Predjama, Rakulik, Sajevče, Slavinje, Strane, Strmca, Velika Brda, Veliko Ubeljsko, Žeje.
Meje območij so istovetene z ureditvenimi območji naselij po Dolgoročnem planu Občine Postojna 1986-2000.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami;
2.
lega in namembnost stavbnega zemljišča;
3.
smotrna uporaba stavbnega zemljišča;
4.
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti glede na prisotno število naprav v naselju.
Območja iz 4. člena tega odloka imajo popolno komunalno opremljenost, če je v naselju: