3291. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za pretočna merila in merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode
Na podlagi prvega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za pretočna merila in merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati pretočna merila in merilni sistemi za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode (v nadaljnjem besedilu: merilni sistemi) in njihovi sestavni deli, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja pretočnih meril in merilnih sistemov.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-10.
Šteje se, da merilni sistem, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 117, OIML R 105, OIML R 86 ali OIML R 81, izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
pretočno merilo je merilo, načrtovano za zvezno merjenje, shranjevanje in kazanje količine tekočine, ki pri danih pogojih merjenja steče skozi merilni element v zaprtem in popolnoma polnem vodu;
2.
merilni sistem je sistem, ki vključuje pretočno merilo in vse naprave, potrebne za zagotovitev točnega merjenja ali namenjene za lažje merjenje (dodatne in pomožne naprave);
3.
dodatne naprave so naprave, ki opravljajo funkcije, neposredno udeležene v zbiranju, prenašanju ali kazanju merilnih rezultatov, kot na primer:
-
naprava za vračanje na ničlo,
-
kazalnik denarnega zneska,
-
kazalnik skupne prostornine (totalizator),
-
naprava za predhodno nastavitev,
(Dodatne naprave so lahko del računalnika ali del pretočnega merila, lahko pa so tudi samostojne naprave.)
4.
pomožne naprave so vse druge naprave, ki zagotavljajo pravilno merjenje, olajšajo delo ali lahko kakorkoli vplivajo na meritve, na primer:
-
naprava za odstranjevanje plinov,
-
naprava, ki predstavlja referenčno točko,
-
naprava za preprečevanje vrtinčenja,
5.
referenčna točka je točka, v kateri se tekočina sprejema ali oddaja;
6.
merjena veličina je veličina, ki se meri;
7.
vplivna veličina je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na merilni rezultat;
8.
nazivni pogoji delovanja so vrednosti merjene in vplivnih veličin, ki določajo normalne delovne pogoje merila;
9.
normalni pogoji so določeni pogoji, pri katerih je podan merilni rezultat po pretvorbi;
10.
najmanjša količina merjenja je najmanjša količina tekočine, katere merjenje je za dani merilni sistem meroslovno sprejemljivo;
11.
motnja je vplivna veličina, ki ne spada med vplivne veličine, ki določajo normalne delovne pogoje merila in katerih vrednosti ter zahteve za obnašanje so predpisane;
12.
kritična vrednost spremembe merilnega rezultata je vrednost, pri kateri postane sprememba vrednosti merilnega rezultata nesprejemljiva. Ta vrednost se izraža v enakih merskih enotah kot merilni rezultat;
13.
neposredna prodaja je trgovinska transakcija, pri kateri:
-
je merilni rezultat osnova za določitev cene, ki se plača, in
-
morajo stranke, udeležene v transakciji, sprejeti merilni rezultat na kraju samem,
-
se menjava lastnika in plačilo izvedeta takoj ali pa se takoj določijo obveznosti strank kot rezultat strinjanja vseh udeleženih strank z merilnim rezultatom;
14.
merilni sistem za odpadne vode je merilni sistem, ki je namenjen za merjenje pretoka odpadnih vod v odprtih kanalih in ceveh s prosto gladino.
Drugi deli merilnega sistema so podrobneje določeni v poglavju "Terminology" mednarodnega priporočila OIML R 117 (v nadaljnjem besedilu: OIML R 117).
Če več pretočnih meril, namenjenih za ločene meritve, uporablja skupne elemente (računalnik, filter, odvajalnik plinov, napravo za pretvorbo), se šteje, da vsako pretočno merilo, vključno s skupnimi elementi, tvori svoj merilni sistem. Če je več pretočnih meril namenjenih eni meritvi, pa se šteje, da vsa pretočna merila tvorijo en merilni sistem.
Merilni sistemi in njihovi sestavni deli, na katere se nanaša ta pravilnik, se uporabljajo za merjenje naslednjih tekočin:
-
tekoče surove nafte in z njo povezanih proizvodov (nafta, tekoči ogljikovodiki, utekočinjeni naftni plin, tekoča goriva, maziva za stroje, industrijska olja...),
-
prehrambnih tekočin (mleko in mlečni izdelki; pivo, vino in druge alkoholne pijače; brezalkoholne gazirane in negazirane pijače; rastlinska olja...),
-
alkohola (čisti etanol) in mešanic etanola in vode,
-
kemijskih produktov v tekočem stanju (HCl, H2SO4...),
-
vseh drugih tekočin (tudi destilirana voda, deionizirana voda, odpadne vode in tekočine, ki se uporabljajo za kalibracijo rezervoarjev) razen hladne in tople pitne vode.
Vse določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na merilne sisteme, se smiselno uporabljajo tudi za merilne sisteme za odpadne vode.
Proizvajalec mora določiti klimatsko, mehansko in elektromagnetno okolje, za katerega je merilni sistem namenjen, in pri tem poleg bistvenih zahtev upoštevati zahteve za pogoje delovanja.
Klimatsko in mehansko okolje, v katerih se merilni sistem uporablja, se določita z naslednjimi razredi:
Razred C označuje klimatsko okolje.
V razred C1 spadajo zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti.
V razred C2 spadajo zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti.
V razred C3 spadajo odprti prostori.
Razred M označuje mehansko okolje.
V razred M1 spadajo prostori z vibracijami in sunki manjše jakosti (zanemarljivo tresenje lahkih podpornih elementov, sunki zaradi loputanja z vrati...)
V razred M2 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov visoka (npr. zaradi delovanja strojev, mimo vozečih vozil...).
V razred M3 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov zelo visoka (npr. če so merila nameščena neposredno na stroje).
-----------------------------------------------------
Kombinirana klimatska in mehanska okolja
-----------------------------------------------------
Okolje C1 C2 C3
-----------------------------------------------------
M1 A B C
M2 D E F
M3 G H I
-----------------------------------------------------
Razred E označuje elektromagnetno okolje.
V razred E1 spadajo bivalni in poslovni prostori ter okolje lahke industrije.
V razred E2 spadajo industrijska okolja.
Na meroslovne lastnosti merilnega sistema ne sme biti mogoče vplivati s priključitvijo poljubne naprave, preko priključene naprave ali preko katerekoli oddaljene naprave, ki komunicira z merilom.
Merilni rezultat je lahko prikazan na kazalniku ali natisnjen.
Kazanje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi, ki so potrebni za informiranje uporabnika o pomenu merilnega rezultata. Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje enostavno. Dodatna kazanja se lahko uporabljajo, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.
Razdelek skale mora biti v obliki 1 x 10n, 2 x 10n ali 5 x 10n, kjer je n celo število. Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.
Če je merilni rezultat natisnjen, mora biti preprosto čitljiv in neizbrisljiv.
Merilni sistem, ki se uporablja za neposredno prodajo, mora biti načrtovan tako, da kaže merilne rezultate kupcu in prodajalcu.
Merilni sistemi, ki so vključeni v distrubucijski sistem in s katerih je mogoče merilne rezultate odčitavati z mobilno enoto za zajemanje podatkov ali preko povezave na daljavo, morajo imeti vgrajen kazalnik, namenjen stranki. Kazanje tega kazalnika predstavlja merilni rezultat, ki se uporabi kot osnova za obračun.
Merilni sistem, ki ni vključen v distribucijski sistem, mora imeti napravo za trajno shranjevanje merilnih rezultatov in informacij, ki omogočajo identifikacijo meritve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
merilni sistem se uporablja pri neposredni prodaji,
2.
meritev je neponovljiva,
3.
merilo je ponavadi v uporabi brez prisotnosti prodajalca ali kupca.
Dodatno mora biti po zaključeni meritvi na zahtevo mogoče dobiti trajni dokaz o merilnem rezultatu in informacijo, potrebno za identifikacijo meritve.
Vse bistvene zahteve veljajo smiselno tudi za pretočna merila, ki se tipsko odobrijo in uporabljajo samostojno.
Območje pretokov določi proizvajalec ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1.
Območje pretokov merilnega sistema mora biti znotraj območja pretokov posameznih elementov merilnega sistema.
--------------------------------------------------------------------------------
Vrsta tekočine Najmanjše razmerje Qmax: Qmin
--------------------------------------------------------------------------------
Utekočinjeni plini (tudi kriogene tekočine)
ali tekočine z viskoznostjo, ki je večja
ali enaka 20 mPas 5: 1
--------------------------------------------------------------------------------
Vse druge tekočine 10: 1
--------------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistem Vrsta tekočine Najmanjše razmerje Qmax: Qmin
------------------------------------------------------------------------------------
Priprave za merjenje tekočih Vse, razen
goriv pri polnjenju utekočinjenega 10: 1
rezervoarjev motornih naftnega
vozil plina
------------------------------------------------------------------------------------
Utekočinjeni naftni plin 5: 1
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistem Kriogene tekočine 5: 1
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistemi na cevovodih in – Ni določeno
merilni sistemi za natovarjanje
in raztovarjanje ladij
------------------------------------------------------------------------------------
Vsi drugi merilni sistemi – 2: 1
------------------------------------------------------------------------------------
Proizvajalec določi lastnosti tekočin z navedbo imena ali vrste tekočine ali njenih značilnih lastnosti, kot so: