Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije...

3977. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1)

Razglašam Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-440

Ljubljana, dne 25. decembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (ZSROVE-1)

I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa zavezujoči cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, ureja potrdila o izvoru energije, podpore za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, uporabo energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote v sektorju ogrevanja in hlajenja, sektorju stavb, industrijskem sektorju in sektorju prometa.

2. člen

(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

-

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev), (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU),

-

Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev), (UL L št. 231 z dne 20. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev), (UL L št. 2024/1788 z dne 15. 7. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/1791/EU),

-

Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), (UL L št. 2024/1275 z dne 8. 5. 2024) in

-

Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (prenovitev), (UL L št. 2024/1788 z dne 15. 7. 2024).

(2)

Ta zakon ureja tudi sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmu Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).

(3)

Ta zakon ureja tudi način izvajanja:

-

Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev), (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi uredb (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1747 z dne 26. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) v delu, ki se nanaša na pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko;

-

Uredbe (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L št. 2024/1735 z dne 28. 6. 2024) v delu, ki se nanaša na uporabo necenovnih meril pri dražbah za uvajanje obnovljivih virov energije.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»baterija za domačo rabo« pomeni samostojno polnilno baterijo z nazivno močjo več kot 2 kWh, ki je primerna za vgradnjo in uporabo v domačem okolju;

2.

»baterija za električna vozila« pomeni baterijo za električna vozila, opredeljeno v 14. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o baterijah in odpadnih baterijah, spremembi Direktive 2008/93/ES in Uredbe (EU) 2019/1020 ter razveljavitvi Direktive 2006/66/ES (UL L št. 191 z dne 28. 7. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1542/EU);

3.

»biomasa« pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, ter iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljivi deli odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;

4.

»biomasna goriva« so plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;

5.

»bioplin« je plinasto gorivo, proizvedeno iz biomase;

6.

»brezemisijska stavba« je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki ne potrebuje energije ali potrebuje zelo majhno količino energije, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij;

7.

»bruto končna poraba energije« je energija, dobavljena za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, električna energija in toplota, ki ju porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, proizvodnjo toplote in goriva, namenjenega uporabi v prometu, ter izguba električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

8.

»daljinsko hlajenje« je distribucija toplotne energije v obliki ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po omrežju do več zgradb ali zemljišč za hlajenja prostorov ali procesno hlajenje;

9.

»daljinsko ogrevanje« je distribucija toplotne energije v obliki pare ali vroče vode iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po omrežju do več zgradb ali zemljišč za ogrevanje prostorov ali procesno ogrevanje in se ne nanaša na distribucijske sisteme s skupno nazivno močjo priključenih naprav odjemalcev, manjšo od 500 kW;

10.

»distribucija toplote« je prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;

11.

»distributer toplote« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja distribucijo toplote po distribucijskem sistemu, razen distribucije toplote po lastniških distribucijskih sistemih, ki so v solasti ali skupni lasti odjemalcev in lahko vključujejo tudi proizvodni vir;

12.

»dobava« je prodaja energije, vključno z nadaljnjo prodajo energije, končnim odjemalcem;

13.

»dobavitelj energije« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost dobave energije;

14.

»dobavitelj goriva« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvede sprostitev goriva, goriva iz obnovljivih virov, mešanico obeh, električne energije za uporabo v prometu, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ali recikliranega ogljičnega goriva kot trošarinskega izdelka, v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, v porabo na območju Republike Slovenije. Če gorivo, gorivo iz obnovljivih virov, mešanica obeh, električna energija, gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ali reciklirano ogljično gorivo ni trošarinski izdelek, se šteje za dobavitelja goriva pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v lasti infrastrukturo za ta goriva oziroma prek njega sprošča le-to v porabo na območju Republike Slovenije;

15.

»dobropis za e-mobilnost« je dokazilo o električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je bila dokazljivo dobavljena in porabljena v prometu na območju Republike Slovenije v določenem obdobju;

16.

»druga tekoča biogoriva« pomeni tekoča biogoriva, ki se uporabljajo za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki so proizvedena iz biomase; tekoča biogoriva za energetske namene ne vključujejo pogonskih biogoriv, ki so namenjena uporabi v prometu;

17.

»dvosmerna pogodba na razliko (CfD)« je pogodbeni dogovor, sklenjen med upravičencem do podpore in centrom za podpore, ki zagotavlja stabilizacijo prihodkov iz tržne dejavnosti, pri katerem je cilj povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali razvoj nizkoogljičnih tehnologij;

18.

»električna energija iz obnovljivih virov energije« je električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo le obnovljive vire energije, kot tudi del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, razen električne energije iz črpalnih hidroelektrarn in drugih sistemov za shranjevanje energije;

19.

»energija iz obnovljivih virov« je energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija, osmotska energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;

20.

»energija okolice« sta naravna toplotna energija in energija, nakopičena v omejenem prostoru, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo izpušnega zraka, ali v površinski ali odpadni vodi;

21.

»finančni instrument« je finančni instrument, opredeljen v 30. točki 2. člena Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev), (UL L št. 2024/2509 z dne 26. 9. 2024);

22.

»geotermalna energija« je energija, ki je shranjena pod trdnim zemeljskim površjem v obliki toplote;

23.

»goriva iz obnovljivih virov« so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora;

24.

»goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora« pomeni tekoča in plinasta goriva, katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;

25.

»industrijska baterija« pomeni industrijsko baterijo, opredeljeno v 13. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;

26.

»inovativna tehnologija za energijo iz obnovljivih virov« pomeni tehnologijo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ki na vsaj en način izboljšuje primerljivo najsodobnejšo tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov ali omogoča izkoriščanje tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, ki se še ne trži v celoti, ali vključuje jasno stopnjo tveganja;

27.

»končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije na prevzemno-predajnem mestu, in ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

28.

»medsebojna izmenjava energije iz obnovljivih virov« (v nadaljnjem besedilu: medsebojna izmenjava) je izmenjava energije iz obnovljivih virov neposredno med udeleženci na trgu, katerih prevzemno-predajna mesta pripadajo istemu članu bilančne sheme, ali posredno prek certificiranega tretjega udeleženca na trgu, kot je agregator; pravica do medsebojne izmenjave ne posega v pravice in obveznosti vpletenih strani, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji ali agregatorji;

29.

»MSP« je mikro, malo ali srednje veliko podjetje, opredeljeno v 2. členu priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij);

30.

»naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije praviloma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo, razen proizvodnih naprav, ki so, ali so bile, vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12 in 94/12 - ZDoh-2L), 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 - uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 - ZURE) ali 20. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 - ZUOKPOE in 102/24; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE);

31.

»naprava za sončno energijo« je proizvodna naprava, ki pretvarja energijo sonca v toplotno ali električno energijo, zlasti sončno toplotno in sončno fotovoltaično opremo;

32.

»napredna pogonska biogoriva« so pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, določenih v delu A priloge IX Direktive 2018/2001/EU;

33.

»objekt za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji« je naprava za shranjevanje energije v kombinaciji s proizvodno napravo, ki sta priključeni na isto točko dostopa do omrežja;

34.

»obveznost glede obnovljivih virov energije« je program podpore, ki zahteva od:

a)

proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov energije,

b)

dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali

c)

od porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, kamor spadajo tudi programi, pri katerih se takšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati;

35.

»odvečna toplota in odvečni hlad« sta neizogibna toplota ali hlad, ki nastaneta kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah ali v terciarnem sektorju in ki bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljena odvedla v zrak ali vodo, kadar je ali bo uporabljen proces soproizvodnje ali kadar soproizvodnja ni izvedljiva;

36.

»plin iz obnovljivih virov« pomeni bioplin, opredeljen v 5. točki tega odstavka, tudi bioplin, ki je nadgrajen v biometan, in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot so opredeljena v 23. točki tega odstavka;

37.

»pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov« je dvostranska pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov med proizvajalcem in odjemalcem, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let in na podlagi tržnih cen na upoštevnem trgu, brez predpisanih posegov v določanje cen;

38.

»pogonska biogoriva« so tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;

39.

»pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč« so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami in pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinku pogonskih goriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva;

40.

»pokrito parkirišče« je parkirišče s krito konstrukcijo z vsaj tremi parkirnimi mesti za avtomobile, ki ne uporablja energije za zagotavljanje notranjih okoljskih pogojev;

41.

»poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo« so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov, lesne celuloze ali vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne ustvari potrebe po dodatnih zemljiščih;

42.

»poljščine z visoko vsebnostjo škroba« so poljščine, večinoma žita (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali celotna rastlina kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);

43.

»potrdilo o izvoru« je javna listina v elektronski obliki, ki končnemu odjemalcu dokazuje, iz katerega vira, kako in v katerem obdobju je proizvedena v njem določena količina energije;

44.

»prenova proizvodne naprave« je obnova naprave, ki proizvaja energijo iz obnovljivih virov, zlasti popolna ali delna zamenjava naprav ali sistemov in obratovalne opreme za spremembo zmogljivosti ali povečanje učinkovitosti ali zmogljivosti te proizvodne naprave;

45.

»preostala mešanica energijskih virov« je skupna letna mešanica energijskih virov v Republiki Sloveniji, ki ne vključuje deleža, ki ga krijejo preklicana potrdila o izvoru;

46.

»priključitev« je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, opredeljenimi s tem zakonom in predpisi, ki urejajo priključitev na predmetna energetska omrežja;

47.

»program podpore« je vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zniževanjem stroškov te energije, zvišanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede obnovljive energije ali drugače, kamor med drugim spadajo finančni instrumenti, naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi obnovljive energije, vključno s programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje energije in spremenljivimi ali fiksnimi plačili premij;

48.

»proizvodna naprava« je sklop opreme in napeljav, ki obnovljive vire energije pretvarjajo v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v goriva iz obnovljivih virov, in lahko samostojno obratuje;

49.

»reciklirana ogljična goriva« so tekoča in plinasta goriva, ki se proizvajajo iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za snovno predelavo v skladu s 4. členom Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), zadnjič spremenjeni z Direktivo (EU) 2025/1892 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. septembra 2025 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 2025/1892 z dne 26. 9. 2025), ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki nastajata kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;

50.

»skupnost na področju energije iz obnovljivih virov« je pravna oseba,

a)

ki temelji na odprti in prostovoljni udeležbi, je samostojna in jo dejansko nadzorujejo družbeniki ali člani, ki so v bližini projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih ima ta pravna oseba v lasti in jih razvija;

b)

katere družbeniki ali člani so občine, pravne ali fizične osebe, razen pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in niso MSP;

c)

jo sestavljajo vsaj tri različne pravne ali fizične osebe;

č)

katere glavni cilj je zagotoviti okoljske, gospodarske in socialne skupnostne koristi za svoje družbenike ali člane ali lokalna območja, v katerih deluje, in ne toliko finančne dobičke;

51.

»skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo;

52.

»soproizvodnja z visokim izkoristkom« je postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije, ki izpolnjuje merila glede izkoristkov in prihrankov primarne energije iz priloge II Direktive 2023/1791/EU;

53.

»stanje staranja« pomeni stanje, opredeljeno v 28. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;

54.

»stanje napolnjenosti« pomeni stanje napolnjenosti, opredeljeno v 27. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1542/EU;

55.

»toplota« je toplota v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;

56.

»toplotna črpalka« je naprava ali sistem, ki iz okolja odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo pri višji temperaturi oddaja;

57.

»vrednost delovne moči« pomeni dinamične informacije v sistemu upravljanja baterije, ki predpisujejo nastavitve električne energije, pri katerih naj bi baterija optimalno delovala med polnjenjem ali praznjenjem, tako da sta njeno stanje staranja in operativna uporaba optimizirana.

(2)

Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.

(3)

Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo alternativna goriva.

(4)

Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov.

(5)

Izrazi s področja večstanovanjskih stavb, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo večstanovanjske stavbe.

(6)

Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva okolja.

4. člen

(določitev zavezujočega cilja)

(1)

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji je določen v višini 33 % za leto 2030.

(2)

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji ne sme biti manjši od izhodiščnega deleža 25 %.

(3)

Proizvodnja električne energije, plina in toplote iz obnovljivih virov energije ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, so v javno korist.

(4)

Republika Slovenija si z ukrepi v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) prizadeva, da do leta 2030 inovativno tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov uporablja vsaj v 5 % novonameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov.

(5)

Cilji iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo kot del širše podnebne politike Republike Slovenije, vključno z dolgoročno strategijo razogljičenja in ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

5. člen

(izračun deleža energije iz obnovljivih virov)

(1)

Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov se izračuna kot vsota:

-

bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,

-

bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter

-

končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.

(2)

Plin in električna energija iz obnovljivih virov energije se za namene izračuna deleža bruto končne porabe energije ter končne porabe energije iz obnovljivih virov iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka upoštevata le enkrat.

(3)

Energija, proizvedena iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izbora, se upošteva v sektorju, v katerem se porabi.

(4)

Ne glede na v prejšnji odstavek se lahko Republika Slovenija dogovori z drugo oziroma drugimi državami članicami Evropske unije, da se gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, porabljeno v eni državi članici, v celoti ali delno upošteva pri deležu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v državi članici, v kateri so ta goriva proizvedena. Republika Slovenija o sklenjenih sporazumih obvesti Evropsko komisijo, vključno s količino goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki jo je Republika Slovenija upoštevala pri svojem deležu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov ter datumu začetka izvajanja sporazuma.

(5)

Za namene prve alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, pri čemer so vključene proizvodnja električne energije pri končnih odjemalcih s samooskrbo in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov ter električna energija iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, razen proizvodnje električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki je bila najprej prečrpana navzgor, in električna energija, ki se uporablja za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora.

(6)

Za namene druge alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja izračuna kot količina energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, k čemur se doda poraba druge energije iz obnovljivih virov v industriji, gospodinjstvih, storitvenem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ter za ogrevanje, hlajenje in rabo energije v industrijskih procesih.

(7)

Za namene tretje alineje prvega odstavka tega člena se končna poraba energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju izračuna kot vsota vseh pogonskih biogoriv, bioplinov in goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, porabljenih v prometnem sektorju. To vključuje goriva iz obnovljivih virov, dobavljena mednarodnim pomorskim skladiščem.

(8)

Delež energije iz obnovljivih virov se izračuna kot bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov, deljena z bruto končno porabo energije iz vseh virov energije, izraženo v odstotkih. Pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov se uporabljajo metodologija in opredelitve izrazov, opredeljene v Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/264 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede izvedbe posodobitev letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike (UL L št. 2024/264 z dne 18. 1. 2024).

(9)

Ministrica ali minister, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer upošteva tudi določbe delegiranih aktov Evropske komisije, izdanih na podlagi 35. člena Direktive 2018/2001/EU.

II. POGLAVJE: POTRJEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

1. ODDELEK: DEKLARACIJA ZA NAPRAVO

6. člen

(deklaracija za napravo)

(1)

Deklaracija za napravo (v nadaljnjem besedilu: deklaracija) je odločba, ki jo izda Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) proizvajalcu, ki je lastnik ali upravljavec naprave, za posamezno napravo za proizvodnjo energije ali energenta za končno porabo. Z njo se potrjuje, da naprava izpolnjuje pogoje in zahteve v zvezi z vrsto naprave za proizvodnjo energije, namestitvijo predpisane merilne opreme, uporabljenim energetskim virom in doseganjem zahtevanih izkoristkov ter izbranim režimom obratovanja.

(2)

Agencija na zahtevo proizvajalca energije z odločbo v upravnem postopku izda deklaracijo za napravo, če ta izpolnjuje predpisane pogoje. Postopek pridobitve deklaracije se prednostno izvede za naprave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Deklaracija se izda za določen čas.

(3)

Deklaracija se izda za napravo:

-

za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,

-

za proizvodnjo električne energije iz neobnovljivih virov energije,

-

za soproizvodnjo z visokim izkoristkom,

-

za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije,

-

za proizvodnjo toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije za naprave, večje od 50 kW,

-

za uporabo odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja,

-

za proizvodnjo pogonskih tekočih in plinastih biogoriv,

-

za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik,

-

za vodikovo proizvodno napravo iz neobnovljivih virov energije.

(4)

Za posamezno napravo se lahko izda le ena deklaracija ne glede na število različnih vrst vhodnega energenta ali energije in število vrst proizvedenega energenta ali energije.

(5)

Za napravo, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, se izda deklaracija za napravo iz obnovljivih virov energije pod pogojem, da je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(6)

Za individualne in skupnostne naprave za samooskrbo z močjo manj kot 50 kW se deklaracija ne izda, tehnične podatke za pridobitev potrdila o izvoru iz 9. člena tega zakona pa za te naprave zagotovi distribucijski operater.

(7)

Pooblaščene osebe agencije nadzirajo imetnike deklaracij ter izpolnjevanje pogojev in zahtev iz deklaracije.

(8)

Proizvajalec mora obveščati agencijo o vseh spremembah naprave, ki lahko vplivajo na veljavnost deklaracije.

(9)

Agencija po uradni dolžnosti spremeni deklaracijo, če je obveščena o spremembah na napravi oziroma v zvezi z napravo, ki vplivajo na pogoje in zahteve iz veljavne deklaracije.

(10)

Agencija po uradni dolžnosti z odločbo odvzame deklaracijo, če:

-

je bila naprava spremenjena tako, da ne izpolnjuje več pogojev in zahtev iz veljavne deklaracije;

-

naprava ne obratuje, razen za čas trajanja krajših vzdrževalnih del, ali

-

proizvajalec na zahtevo agencije ne da podatkov, potrebnih za preverjanje pogojev in zahtev iz deklaracije.

7. člen

(register deklaracij)

(1)

Agencija vodi elektronski register deklaracij za naprave (v nadaljnjem besedilu: register deklaracij), v katerem se vodijo podatki o napravah z veljavno deklaracijo in proizvajalcih, ki so imetniki deklaracij. V registru deklaracij se vodijo naslednji osebni podatki proizvajalca, ki je imetnik deklaracij:

-

ime in priimek,

-

davčna številka,

-

stalno prebivališče,

-

naslov elektronske pošte in telefon.

(2)

Namen obdelave osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je izvajanje nalog agencije v zvezi z vodenjem evidence o napravah z veljavno deklaracijo, omogočanjem preglednosti sistema, preverjanjem skladnosti naprav z veljavnimi zahtevami in zagotavljanjem povezljivosti z drugimi registri. Podatki iz registra so javni, razen osebnih podatkov fizičnih oseb. Osebni podatki se hranijo za čas trajanja veljavnosti deklaracije, nato pa še največ pet let po njenem prenehanju.

(3)

Podatke o proizvajalcih in napravah z veljavno deklaracijo agencija po uradni dolžnosti vpiše v register deklaracij.

(4)

Agencija omogoči elektronsko povezljivost registra deklaracij z registrom potrdil o izvoru. Izmenjava podatkov poteka v strojno berljivi strukturirani elektronski obliki.

8. člen

(podzakonski predpisi)

(1)

Minister predpiše tehnične pogoje in specifikacije, vključno s pogoji za meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste naprav iz tretjega in šestega odstavka 6. člena tega zakona. Če obstajajo harmonizirani ali evropski standardi, vključno s tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropske organizacije za standardizacijo, se tehnični pogoji in specifikacije določijo na podlagi navedenih standardov. Upoštevajo se harmonizirani standardi, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v podporo evropskemu pravu, vključno z Uredbo 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L št. 198 z dne 28. 7. 2017, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L št. 177 z dne 5. 6. 2020, str. 1) in z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev), (UL L št. 285 z dne 31. 10. 2009, str. 10), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1). Če teh standardov ni, se uporabijo drugi harmonizirani standardi in evropski standardi. Tehnični pogoji in specifikacije ne določajo, kdaj je treba naprave in sisteme certificirati.

(2)

Tehnični pogoji in specifikacije iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s trajnostnimi merili ter pogoji uporabe načela kaskadne uporabe biomase in hierarhije ravnanja z odpadki, opredeljenimi v 92. in 93. členu tega zakona.

(3)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše vsebino vloge za pridobitev deklaracije, podrobneje uredi izdajanje deklaracije, izmenjavo podatkov, trajanje veljavnosti deklaracij glede na vrsto oziroma tehnologijo naprave za proizvodnjo energije, prijavo sprememb podatkov iz deklaracije ter vsebino in vodenje registra deklaracij.

2. ODDELEK: POTRDILA O IZVORU

9. člen

(potrdilo o izvoru)

(1)

Potrdilo o izvoru je dokument v elektronski obliki, ki proizvajalcem in dobaviteljem omogoča, da dokažejo, iz katerega energetskega vira, v kateri napravi in kako je proizvedena energija ali energent, ki so ga proizvedli oziroma dobavili. Potrdilo o izvoru lahko proizvajalec pridobi za energijo ali energent, proizveden v napravi, ki ima veljavno deklaracijo, in v napravi iz šestega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)

Potrdilo o izvoru izda center za podpore na zahtevo proizvajalca energije, ki je imetnik deklaracije za napravo iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona oziroma lastnik naprave za samooskrbo iz šestega odstavka 6. člena tega zakona. Potrdila o izvoru se lahko izdajo tudi avtomatizirano, če so za posamezne tipe proizvodnih naprav na voljo vsi potrebni in nedvoumni podatki, ki omogočajo zanesljivo obdelavo brez potrebe po dodatni presoji. Način, postopek in tipi naprav, za katere se potrdila o izvoru izdajajo avtomatizirano, se določijo v pravilih za delovanje centra za podpore iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Potrdilo o izvoru se izda, prenese in razveljavi v elektronski obliki v skladu s standardom SIST EN 16325 ter je natančno, zanesljivo in zaščiteno pred goljufijami. Tako potrdilo velja za javno listino.

(3)

Potrdilo o izvoru je izdano proizvajalcu z vpisom potrdila na račun tega proizvajalca v registru potrdil o izvoru. Potrdilo o izvoru se lahko prenese s prenosom na račun novega imetnika v registru potrdil o izvoru ali z elektronskim izvozom potrdil na imetnika v tujini.

(4)

Če center za podpore zavrne zahtevo za izdajo potrdila o izvoru, mora o tem izdati odločbo.

(5)

Centru za podpore podatke v zvezi s proizvedeno energijo, za katero center za podpore izdaja potrdila o izvoru, sporočajo naslednji subjekti:

-

elektrooperater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo električne energije, za katero se izdaja potrdilo o izvoru;

-

proizvajalec plinastih goriv iz obnovljivih virov energije in vodika za prodajo;

-

operater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo plina in goriv iz obnovljivih virov energije ter vodika, za katere se izdaja potrdilo o izvoru;

-

distributer toplote, na katerega omrežje je priključena naprava za proizvodnjo energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov;

-

druga oseba, ki ima podatek, ki ga potrebuje center za podpore.

(6)

Za izdajo potrdila o izvoru za napravo iz šestega odstavka 6. člena tega zakona lahko center za podpore iz Centralnega elektroenergetskega portala Slovenije pridobi podatke o instalirani moči proizvodnje, lastniku merilnega mesta in stanju merilnega mesta.

(7)

Pooblaščene osebe centra za podpore nadzirajo imetnike potrdil o izvoru ter izpolnjevanje predpisanih pogojev in zahtev glede potrdil o izvoru. Pooblaščene osebe agencije izvajajo nadzor nad izvajanjem izdajanja in upravljanja potrdil o izvoru.

(8)

Potrdilo o izvoru energije je standardne velikosti 1 MWh. Standardna velikost se lahko deli na manjše dele pod pogojem, da so ti deli večkratnik 1 Wh. Za vsako enoto proizvedene energije iz posamezne naprave za proizvodnjo energije je mogoče izdati največ eno potrdilo o izvoru.

(9)

Posamezno potrdilo o izvoru je za dokazovanje izvora energije veljavno za transakcije 12 mesecev od zadnjega dneva proizvodnje takšne enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano, razveljavi pa se lahko najpozneje v 18 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano. Potrdila o izvoru, ki niso razveljavljena v roku iz prejšnjega stavka, prenehajo veljati in se upoštevajo pri izračunu preostale mešanice energetskih virov. Dobavitelji morajo potrdila o izvoru, ki jih imajo na računu, razveljaviti najpozneje šest mesecev po preteku njihove veljavnosti.

(10)

Količina energije iz posameznega vira, ki ustreza potrdilom o izvoru in jo dobavitelj energije prenese na tretjo stranko, se odšteje od deleža posameznega vira energije v njegovem naboru energetskih virov za obveščanje končnih odjemalcev o deležu posameznega vira energije oziroma prispevka posameznega vira energije k skupni sestavi goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu. Enako velja za navedbo sklicevanja na referenčne vire, kot so spletne strani, na katerih so javnosti na voljo podatki o vplivih na okolje, ki so izraženi vsaj z emisijami toplogrednih plinov kot rezultatom proizvodnje energije iz skupne sestave goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu.

(11)

Kadar se plin dobavlja iz omrežja za vodik ali plin, vključno s plinastimi gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in biometanom, mora dobavitelj za dokazovanje deleža ali količine energije iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov uporabiti potrdila o izvoru, razen za delež mešanice energijskih virov, ki ustreza morebitnim nedokumentiranim komercialnim ponudbam in za katerega lahko dobavitelj uporabi preostalo mešanico energijskih virov. Kadar odjemalec porablja plin iz omrežja za vodik ali plin, vključno z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in biometanom, kot je razvidno iz komercialne ponudbe njegovega dobavitelja, se za vsako porabo plina izdana potrdila o izvoru razveljavijo v količini, ki ustreza podatkom o deležu teh plinov v omrežju.

(12)

Podatke o potrdilih o izvoru za plin center za podpore posreduje upravljavcu virtualne točke za plin. Upravljavec virtualne točke za plin omogoča pregledno izvajanje transakcij s potrdili o izvoru za plin, pri čemer se te transakcije v okviru upravljanja virtualne točke obravnavajo kot transakcije s plinom. O izvedenih transakcijah upravljavec virtualne točke redno obvešča center za podpore za potrebe registra potrdil o izvoru.

(13)

Potrdila o izvoru se ne uporabljajo za izračunavanje bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov in dokazovanje doseganja ciljev iz 4. člena tega zakona. Prenosi potrdil o izvoru, ki jih dobavitelji izvedejo ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločanje Republike Slovenije, da za doseganje svojih ciljev za obnovljivo energijo uporabi statistične prenose, sodeluje z drugimi državami v skupnih projektih ali oblikuje skupne programe podpor obnovljivim virom energije za izpolnjevanje ciljev, ali na izračun končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov.

(14)

Vlada z uredbo podrobneje uredi pogoje, način in postopek izdaje potrdil o izvoru, transakcije s potrdili o izvoru, podrobneje določi najdaljše trajanje veljavnosti potrdila in načine prenehanja veljavnosti potrdil ter podrobneje določi nadzor nad potrdili, vrste podatkov, zavezance za sporočanje in sporočanje podatkov iz petega odstavka tega člena.

10. člen

(vsebina potrdila o izvoru)

(1)

Potrdilo o izvoru mora vsebovati najmanj podatke o:

a)

tem, ali se potrdilo nanaša na električno energijo, plin, goriva ali toploto za ogrevanje ali hlajenje ali odvečno toploto;

b)

energetskem viru, iz katerega je bila energija proizvedena, ter dnevu začetka in konca njene proizvodnje, ki se lahko opredeli tudi:

-

v skladu z bilančnim obračunskim intervalom, ki velja za predmetno omrežje, v katero se prevzema plin iz obnovljivih virov, vključno z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ali toploto za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov;

-

v skladu z bilančnim obračunskim intervalom, opredeljenim v 15. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU v primeru električne energije iz obnovljivih virov;

c)

identiteti, lokaciji, vrsti in zmogljivosti naprave, v kateri je bila energija proizvedena;

č)

tem, v kolikšni meri je naprava prejemala podporo za naložbe in v kolikšni meri je imela enota energije koristi od programov podpore ter vrste programa podpore;

d)

dnevu začetka obratovanja naprave in

e)

dnevu in državi izdaje potrdila ter enotni identifikacijski številki potrdila.

(2)

Potrdilo o izvoru električne energije in potrdilo o izvoru toplote, kadar gre za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še:

a)

toplotno in električno zmogljivost proizvodne naprave, v kateri je bila električna energija proizvedena;

b)

spodnjo kurilno vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena, uporabo toplote, proizvedene skupaj z električno energijo, in natančno navedbo dnevov in krajev proizvodnje;

c)

podrobno navedbo količine električne energije in toplote, proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom;

č)

podrobno navedbo prihrankov primarne energije;

d)

nazivni električni in toplotni izkoristek naprave za soproizvodnjo;

e)

podatek, ali je obrat pridobil spodbudo za naložbo in ali je proizvedena energija prejela podporo ter vrsto in višino podpore, če je bila izplačana do izdaje potrdila o izvoru.

(3)

Potrdilo o izvoru toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije in odvečne toplote mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati še podatke o sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja, v katerega se dobavlja toplota.

(4)

Proizvodni napravi, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije in ki ima deklaracijo za proizvodno napravo iz obnovljivih virov energije v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona, se za proizvedeno električno energijo izda potrdilo o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na katerem so navedeni tudi podatki iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Vlada lahko v uredbi iz štirinajstega odstavka prejšnjega člena predpiše tudi druge podatke, ki jih mora vsebovati potrdilo o izvoru, če je tako opredeljeno v mednarodnih standardih, vrsto podatkov, ki jih morajo za pridobitev potrdila o izvoru zagotavljati proizvajalci, in način uporabe potrdil o izvoru.

11. člen

(potrdila o izvoru, izdana v drugih državah)

(1)

Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije na način in pod pogoji iz Direktive 2018/2001/EU in Direktive 2012/27/EU, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena kot potrdila o izvoru, ki jih izda center za podpore. V Republiki Sloveniji se potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, priznavajo izključno za dokazovanje deleža oziroma količine energije iz obnovljivih virov v naboru energetskih virov lastnika potrdil o izvoru.

(2)

Center za podpore z odločbo zavrne priznanje potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza mora temeljiti na objektivnih, preglednih in neizključujočih merilih. Center za podpore Evropsko komisijo obvesti o zavrnitvi potrdila o izvoru z utemeljitvijo zavrnitve.

(3)

V primeru, ko center za podpore zavrne priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije, mora na zahtevo Evropske komisije priznati potrdilo o izvoru in odpraviti odločbo, s katero je zavrnil priznanje.

(4)

Potrdilo o izvoru, ki ga izda tretja država, se v Republiki Sloveniji ne prizna, razen če ima Evropska unija s tretjo državo sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Evropski uniji, združljiv sistem potrdil o izvoru, vzpostavljen v navedeni tretji državi, in v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije.

(5)

Center za podpore sodeluje z drugimi izdajatelji oziroma združenji izdajateljev potrdil o izvoru, če to zmanjša ovire pri dostopu do drugih trgov.

(6)

Potrdilo o izvoru, izdano v drugi članici Evropske unije ali tretji državi, s katero ima Evropska unija sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, je lahko preneseno v elektronski obliki preko združljivega sistema potrdil o izvoru.

12. člen

(register potrdil o izvoru)

(1)

Center za podpore vodi elektronski register potrdil o izvoru, zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru in v ta namen zagotovi povezljivost z drugimi registri. Izmenjava podatkov poteka v strojno berljivi strukturirani elektronski obliki.

(2)

Register iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:

a)

proizvedeni energiji po posameznih napravah za proizvodnjo energije iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona;

b)

potrdilih o izvoru, ki jih ima posamezni imetnik, vključno s podatkom o državi, v kateri je bilo posamezno potrdilo izdano;

c)

vseh prenosih posameznega potrdila o izvoru;

č)

preklicu ali drugem načinu prenehanja veljavnosti posameznega potrdila o izvoru;

d)

uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov ali iz neobnovljivih virov (razveljavitev potrdila), z vsemi podatki o razveljavljenem potrdilu in podatki o lastniku razveljavljenega potrdila;

e)

potrdilih o izvoru, ki so bila izvožena iz Republike Slovenije in uvožena v Republiko Slovenijo.

(3)

Če je imetnik potrdila fizična oseba, se v registru potrdil vodijo tudi naslednji osebni podatki imetnika:

-

ime in priimek,

-

davčna številka,

-

stalno prebivališče,

-

naslov elektronske pošte in telefon.

(4)

Namen obdelave osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je izvajanje nalog centra za podpore v zvezi z vodenjem evidence o potrdilih o izvoru, upravljanjem transakcij s potrdili, preverjanjem upravičenosti do razveljavitve in prenosa potrdil, zagotavljanjem transparentnosti trga z energijo ter povezljivostjo z drugimi združljivimi sistemi in registri. Osebni podatki se hranijo za čas, ko je oseba imetnik potrdila o izvoru, in še pet let po prenehanju te vloge oziroma zadnje transakcije.

(5)

Del registra potrdil o izvoru je tudi račun v registru, v katerega so vneseni podatki o posameznem imetniku potrdil o izvoru in podatki o vseh potrdilih o izvoru, s katerimi je imetnik opravljal prenose, razveljavitve ali preklice, ki se štejejo za transakcije. Račun proizvajalca se lahko odpre le za proizvajalca energije, ki ima za napravo za proizvodnjo energije veljavno deklaracijo, račun trgovca pa tudi za vsako drugo osebo, ki pridobi ali opravlja transakcije s potrdili o izvoru.

(6)

Posamezni imetnik računa ima vpogled le v podatke, ki so v njegovem računu ali računih.

(7)

Center za podpore s splošnim aktom podrobneje določi način in pravila za vodenje registra potrdil o izvoru, pogoje za odprtje računa v registru, vodenje računa in zaprtje računa v registru ter način in obliko sporočanja upravičencev do potrdil o izvoru.

13. člen

(avkcije potrdil o izvoru)

(1)

Zaradi zagotavljanja transparentnosti, nediskriminatornega dostopa in učinkovite rabe potrdil o izvoru se potrdila o izvoru, ki so bila prenesena na center za podpore, lahko prodajo ali dodelijo na javni avkciji.

(2)

Avkcije izvaja center za podpore samostojno ali v sodelovanju z energetsko borzo ob izpolnjevanju tehničnih in ekonomskih pogojev.

(3)

Postopek izvedbe avkcije, roki, pravila sodelovanja, morebitne omejitve ter pogoji plačila se podrobneje uredijo s pravili za izvedbo avkcije, ki jih izda center za podpore.

(4)

Center za podpore na svoji spletni strani objavi pogoje in postopek izvedbe avkcije najmanj 30 dni pred izvedbo avkcije, o izvedbi avkcije pa obvesti tudi zainteresirano javnost.

14. člen

(letne pristojbine)

(1)

Za financiranje stroškov, povezanih z izdajo, vodenjem in upravljanjem potrdil o izvoru ter z drugimi nalogami, opredeljenimi v tem zakonu, imetniki oziroma uporabniki, ki so vpisani v register potrdil o izvoru, plačajo letno pristojbino.

(2)

Letna pristojbina se določi za posamezno napravo za proizvodnjo energije, vpisano v register potrdil o izvoru, in se obračuna na podlagi:

-

stroškov vodenja računa v registru,

-

nazivne moči naprave,

-

količine izdanih potrdil o izvoru oziroma količine energije, za katero so bila potrdila izdana v preteklem koledarskem letu.

(3)

Pri določitvi višine pristojbine se upošteva načelo sorazmernosti. Letna pristojbina se določa tako, da manjše proizvodne naprave prispevajo manj, večje naprave pa sorazmerno več.

(4)

Če uporabnik kljub opozorilu zapadle obveznosti ne poravna v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, se naprava začasno izbriše iz registra.

(5)

Podrobnejša merila glede zavezancev, višine pristojbine, razredov naprav glede na moč naprave, rokov in načina plačila se določijo z aktom, ki ga izda center za podpore, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo.

III. POGLAVJE: PODPORE ZA SPODBUJANJE PROIZVODNJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE

1. ODDELEK: ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA PODPORE IN NALOGE CENTRA ZA PODPORE

15. člen

(splošno)

(1)

Rabo obnovljivih virov energije spodbuja država s programi izobraževanja, obveščanja in ozaveščanja javnosti, pripravo predpisov, finančnimi spodbudami in drugimi programi podpore.

(2)

Raba obnovljivih virov energije se spodbuja z namenom povečanja količine in deleža obnovljivih virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, prispevanja k blaženju podnebnih sprememb in doseganju podnebne nevtralnosti, zmanjšanja uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in zaradi drugih energetskih razlogov, ki so opredeljeni v strateških dokumentih in akcijskih načrtih.

(3)

Ukrepi in mehanizmi za spodbujanje večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov so podrobno opredeljeni v dolgoročnem časovnem načrtu sredstev za podpore iz 20. člena tega zakona in v dokumentih dolgoročnega načrtovanja energetske politike, akcijskih načrtih, strategijah in programih.

16. člen

(sredstva za podpore)

(1)

Sredstva za podpore so namenska sredstva, ki se oblikujejo v skladu s tem zakonom in so namenjena le za zagotavljanje podpor ter druge namene, opredeljene s tem zakonom.

(2)

Sredstva za podpore upravlja center za podpore iz 19. člena tega zakona. Upravljanje namenskih sredstev za podpore vključuje izvajanje vseh aktivnosti, ki so potrebne za pridobivanje sredstev v skladu s tretjim odstavkom tega člena in smotrno porabo teh sredstev za namene iz četrtega odstavka tega člena.

(3)

Sredstva za podpore se zagotavljajo na enotnem računu s:

a)

prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

b)

proračunskimi viri, če se za podpiranje energije iz obnovljivih virov energije oblikujejo posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki;

c)

sredstvi, pridobljenimi iz statističnih prenosov v skladu z 51. členom tega zakona;

č)

sredstvi, pripadajočimi Republiki Sloveniji zaradi sodelovanja v vlogi gostiteljice projektov v mehanizmu Evropske unije iz drugega odstavka 57. člena tega zakona;

d)

pozitivnimi bančnimi obrestmi in obrestmi iz naslova drugih naložb teh sredstev;

e)

zamudnimi obrestmi, pridobljenimi iz upravljanja sredstev centra za podpore;

f)

prodajo potrdil o izvoru na avkciji centra za podpore;

g)

letnimi pristojbinami za izdajo in vodenje potrdil o izvoru.

(4)

Sredstva za izvajanje podpor se uporabljajo za:

a)

delovanje centra za podpore,

b)

zagotavljanje podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije,

c)

zagotavljanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo,

č)

plačila za statistične prenose v skladu z 51. členom tega zakona,

d)

skupne projekte med državami članicami Evropske unije in državami članicami ter tretjimi državami v skladu z 52. in 54. členom tega zakona,

e)

za finančna plačila v mehanizem Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov v skladu z 32. in 33. členom Uredbe 2018/1999/EU,

f)

plačilo negativnih bančnih obresti ter zamudnih obresti, ki temeljijo na sodni poravnavi ali odločitvi sodišča, če gre za sodne spore, ki so neposredno povezani z izvajanjem nalog iz točke b), c), g) ali h) tega odstavka,

g)

izplačila enkratnih nadomestil občinam za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav v skladu z 71. členom Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23, 95/24 in 77/25),

h)

plačilo jamstev v okviru jamstvene sheme v skladu s 47. členom tega zakona,

i)

za vzpostavitev in upravljanje polnilnih parkov za električna vozila, na katerih se za oskrbo prometa v okviru obvezne gospodarske javne službe zagotavlja električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov,

j)

druge namene, opredeljene s tem zakonom.

17. člen

(določanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in njihova poraba)

(1)

Prispevek za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena se končnim odjemalcem obračunava glede na količino dobavljene energije v kilovatnih urah (kWh). Prispevek plačuje vsak končni odjemalec za električno energijo, plin iz omrežja in daljinsko toploto ter daljinsko hlajenje za posamezno prevzemno-predajno mesto. Prispevek se plačuje tudi za trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin, ki ga vsak končni odjemalec plačuje dobavitelju.

(2)

Višino prispevkov določi vlada z uredbo tako, da je vsa energija, ne glede na vrsto, enakomerno obremenjena.

(3)

Končni odjemalec prispevek plačuje kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino oziroma na računu za dobavljeno gorivo ali toploto. Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora takoj in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.

(4)

Dobavitelji fosilnih trdnih, tekočih in plinastih goriv in toplote prenesejo prispevek mesečno na podlagi prodaje v korist centra za podpore.

(5)

Prispevek se ne plačuje za toploto iz učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki za svoje delovanje v celoti izrabljajo obnovljive vire energije ali odvečno toploto.

(6)

Prispevek se ne plačuje za prevzemno-predajna mesta, prek katerih so na omrežje neposredno priključene črpalne hidroelektrarne in samostojni baterijski hranilniki električne energije, ki prevzeto električno energijo namenjajo izključno za poznejšo pretvorbo shranjene energije v električno energijo in oddajo v omrežje.

(7)

Prispevek se ne plačuje za električno energijo in goriva, ki se porabijo v sektorju pretvorbe energije za proizvodnjo toplote v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja.

(8)

Prispevek se ne plačuje za gorivo, ki ga dobavitelji prodajo trgovcem za nadaljnjo prodajo ali drugim dobaviteljem za dobavo končnim odjemalcem.

(9)

Prispevek se ne plačuje za končno energijo oziroma gorivo, ki je uporabljeno za neenergetsko rabo.

18. člen

(znižanje prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov za energetsko intenzivna podjetja)

(1)

Energetsko intenzivna podjetja so upravičena do znižanja prispevka iz 17. člena tega zakona pod pogojem, da:

-

izvajajo ukrepe iz energetskega pregleda na podlagi zakona, ki ureja učinkovito rabo energije;

-

izvajajo sistem upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO 50001 ali sistem upravljanja z okoljem v skladu s standardom SIST EN ISO 14001 ter je izveden minimalni pregled v skladu s prilogo A, točko A.3 standarda SIST ISO 50002, ki se izvede vsaka štiri leta, ali

-

proizvajajo energijo iz obnovljivih virov energije.

(2)

Nadzor nad izvajanjem določb iz prejšnjega odstavka izvaja agencija.

(3)

Vlada z uredbo iz drugega odstavka 17. člena tega zakona podrobneje predpiše merila za določitev energetsko intenzivnih podjetij glede razvrstitve po glavnih dejavnostih, ki imajo veliko elektro intenzivnost in v katerih so podjetja izpostavljena mednarodni trgovini, pri čemer ne gre za podjetja v težavah, ter način določanja in delež znižanja prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v skladu s pravili za državne pomoči za področje energije.

19. člen

(center za podpore)

(1)

Dejavnost centra za podpore je obvezna državna gospodarska javna služba.

(2)

Centru za podpore se podeli javno pooblastilo za naslednje naloge:

a)

upravljanje sredstev iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;

b)

vodenje in izvajanje podpornih shem, sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor;

c)

izdajanje potrdil o izvoru ter vodenje, tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru;

č)

dodeljevanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo;

d)

obravnava pobud in pridobivanje ponudb investitorjev za sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmih mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s IV. poglavjem tega zakona;

e)

zagotavljanje delovanja, tehničnega upravljanja in vzdrževanja registra potrdil o izvoru;

f)

izvajanje nalog kontaktne točke iz 3. oddelka VII. poglavja tega zakona;

g)

pripravljanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov za področje energije iz obnovljivih virov v skladu z zakonom, ki ureja ureditev prostora;

h)

vodenje, tehnično upravljanje, vzdrževanje registra dobropisov za e-mobilnost;

i)

dodeljevanje finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije iz sredstev evropske kohezijske politike in drugih finančnih mehanizmov;

j)

izvajanje jamstvene sheme;

k)

druge naloge v skladu s tem zakonom.

(3)

Center za podpore po javnem pooblastilu izdaja tudi pravila za delovanje centra za podpore, ki podrobneje urejajo način izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti centra za podpore, in sicer določajo sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor, dodeljevanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo ter potrdila o izvoru, obveščanje, posredovanje in objavo podatkov centra za podpore, obračun in finančno poravnavo centra za podpore ter drugih nalog v skladu s tem zakonom.

(4)

Center za podpore izvaja tudi druge dejavnosti, povezane z obveščanjem, ozaveščanjem ter usposabljanjem iz tega zakona in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.

(5)

Izvajalec gospodarske javne službe dejavnost centra za podpore ne sme izvajati dejavnosti elektrooperaterja, operaterja sistema plina, operaterja sistema za daljinsko ogrevanje ali hlajenje ali dejavnosti proizvodnje energije ali goriv.

(6)

Gospodarsko javno službo dejavnost centra za podpore v Republiki Sloveniji izvaja gospodarska družba, katere edini družbenik je Republika Slovenija, ki s koncesijskim aktom uredi izvajanje gospodarske javne službe ter z njo sklene koncesijsko pogodbo.

(7)

Center za podpore pridobiva sredstva za svoje delovanje iz prispevka za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz točke a) tretjega odstavka 16. člena tega zakona. Višino sredstev iz prispevka za delovanje centra za podporo določi vlada na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta družbe. Če vlada do 31. marca tekočega leta ne določi višine sredstev, se center za podpore do sprejetja novega sklepa financira v višini, kot jo določa zadnji veljavni sklep, sorazmerno v višini ene dvanajstine za vsak mesec. Vlada z vsakokratnim sklepom določi znesek, namenjen za delovanje centra za podpore. V sklepu se znesek prikaže po namenih, in sicer za kontaktno točko, za upravljanje sredstev centra za podpore ter za izvajanje vseh drugih nalog centra za podpore.

(8)

Center za podpore po javnem pooblastilu opravlja tudi druge naloge s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv, energetske in mobilnostne revščine ali zmanjševanja emisij v prometu, dodeljevanja sredstev s področja celostnega prometnega načrtovanja in trajnostne mobilnosti ter druge ukrepe, povezane s prometom in prometno infrastrukturo, ki ciljno prispevajo k povečanju obnovljivih virov energije, zmanjševanju emisij in izboljševanju okoljskih parametrov delovanja prometnega sektorja, ki niso del izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Center za podpore v ta namen z ministrstvom sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in o uporabi teh sredstev za posamezne naloge.

(9)

Center za podpore opravlja tudi naloge s področja ugotavljanja namenske porabe nadomestila za kritje posrednih stroškov iz zakona, ki ureja podnebje. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za podnebje. Center za podpore v ta namen z ministrstvom, pristojnim za podnebje, sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge.

(10)

Center za podpore, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za podnebje, izvede povabilo k oddaji vlog za neposredno potrditev projektov, ki so upravičena do sofinanciranja iz Sklada za modernizacijo, ter nadzor nad izvedbo teh investicij. Sredstva za izvajanje teh nalog, ki so prihodek centra za podpore, zagotovi ministrstvo, pristojno za podnebje. Center za podpore v ta namen z ministrstvom, pristojnim za podnebje, sklene pogodbo, s katero se določijo namen, obseg in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog in pogoji opravljanja nalog. Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge.

(11)

Podrobno ureditev izvajanja podpor, dodeljevanja pomoči ali drugih spodbud in nadzora nad dodeljenimi pomočmi oziroma spodbudami center za podpore določi v pravilih iz tretjega odstavka tega člena. Center za podpore določi obvezno uporabo digitalnih storitev pri poslovanju s centrom za podpore, kadar gre za poslovanje s pravnimi osebami.

(12)

Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih, zbranih s prispevki in drugimi viri iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona, in o uporabi teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje centra za podpore in druge predpisane namene.

(13)

Center za podpore vodi register prejemnikov podpor. Podatke o prejetih podporah lahko center za podpore preda pristojnim organom v okviru poročanj, ki jih mora izvajati. Center za podpore podatke o višini in prejemnikih podpor objavi na svoji spletni strani.

(14)

Osebe, ki od centra za podpore prejemajo podporo ali prodajajo električno energijo prek centra za podpore, in operaterji, na katerih omrežje so navedene osebe priključene, morajo centru za podpore na njegovo zahtevo predati podatke, ki jih center potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.

(15)

V register prejemnikov podpor se vpišejo tudi naslednji osebni podatki prejemnikov podpor:

-

ime in priimek,

-

davčna številka in

-

stalno prebivališče.

(16)

Podatki iz registra, razen osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so javni.

(17)

Osebni podatki se lahko uporabljajo le za vodenje registra prejemnikov podpor in za namene preverjanja dvojnega financiranja oziroma spoštovanje pravil o državnih pomočeh. Center za podpore lahko osebne podatke iz registra uporablja tudi za znanstvenoraziskovalne in statistične namene. Osebni podatki se hranijo še pet let po izplačilu zadnje podpore.

20. člen

(dolgoročni časovni načrt)

(1)

Vlada vsaki dve leti do 31. decembra sprejme dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni časovni načrt).

(2)

V dolgoročnem časovnem načrtu vlada vsaj za naslednji dve leti predvidi:

a)

obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;

b)

obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije;

c)

okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov;

č)

pričakovane primerne tehnologije (po potrebi);

d)

način in časovnico prerazporeditve sredstev, če v predvidenem obdobju zbrana sredstva niso porabljena;

e)

po potrebi tudi vključevanje Republike Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov.

(3)

Center za podpore sodeluje pri pripravi dolgoročnega časovnega načrta. Pri pripravi dolgoročnega časovnega načrta vlada tudi na podlagi podatkov centra za podpore in agencije oceni učinkovitost dosedanjih programov podpor za energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Ocena se vključi v celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku v skladu z 20. členom Uredbe 2018/1999/EU.

(4)

Dolgoročni časovni načrt vsebuje oceno potrebnih finančnih sredstev in ne predvideva posegov v okolje.

(5)

Vlada lahko v posameznem letu obdobja, za katero velja dolgoročni časovni načrt, ta načrt spremeni, če je to potrebno zaradi prilagoditve obsegu zbiranja ali uporabe sredstev za podpore.

(6)

Dolgoročni časovni načrt in njegove spremembe se javno objavijo.

2. ODDELEK: VRSTE PODPOR, ENERGETSKE TEHNOLOGIJE IN ZAHTEVE

21. člen

(namen in upravičenost podpor)

(1)

Podpore se dodeljujejo z namenom spodbujanja razvoja projektov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, shranjevanju energije in uporabi odvečne toplote, s ciljem povečanja deleža obnovljivih virov v energetski mešanici, zagotavljanja finančne stabilnosti projektov ter s tem omogočanja trajnostnega izvajanja projektov, in na krepitvi tržne integracije obnovljivih virov energije z izboljšanjem njihove konkurenčnosti in vključevanjem v energetski trg.

(2)

Podpore se načrtujejo tako, da se prepreči vsako neupravičeno izkrivljanje učinkovitega delovanja trgov ter hkrati ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Če so stroški proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali uporabe odvečne toplote, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, višji od tržnih cen tovrstne energije, se za energijo, proizvedeno v teh napravah, lahko dodelijo podpore.

(3)

Višina podpore se določi po načelu stroškovne učinkovitosti s ciljem zagotoviti učinkovito rabo energije in spodbujati rabo obnovljivih virov energije. Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, kot so odpornost energetskih sistemov, okoljska trajnostnost, socialni vidik, ohranjanje kulturne dediščine in naravnega okolja, uporaba naravnih materialov, povezovanje energetskih sektorjev in sistemov ter spodbujanje zaposlovanja in regionalnega razvoja.

(4)

Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor je mogoče za demonstracijske in pilotne projekte, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in manjše proizvodne naprave določiti višjo raven podpore. Za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se upoštevajo njihove posebnosti, hkrati pa se zagotovi enakopravna možnost sodelovanja pri pridobivanju podpor kot drugim udeležencem na trgu.

22. člen

(vrste podpor)

Podpora za spodbujanje uvajanja energije iz obnovljivih virov se šteje za državno pomoč in se zagotavlja iz sredstev za podpore v obliki:

a)

spodbude za naložbe, namenjene financiranju novih in prenovljenih proizvodnih naprav ter sistemov za shranjevanje energije iz 3. oddelka tega poglavja,

b)

pomoči za tekoče poslovanje, namenjene podpori za proizvodnjo energije in zagotavljanju obratovanja, in sicer kot:

-

pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov iz 4. oddelka tega poglavja ali

-

pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo toplote, hladu, obnovljivega vodika in pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv iz obnovljivih virov iz 5. oddelka tega poglavja.

23. člen

(energetske tehnologije)

Podpore iz prejšnjega člena se lahko namenjajo za naslednje vrste individualnih ali skupnostnih naprav:

a)

za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, razen proizvodnje električne energije iz vodika,

b)

za proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov,

c)

za proizvodnjo toplote in hladu iz obnovljivih virov, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s prilogo VII k Direktivi 2018/2001/EU

č)

za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov,

d)

za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik,

e)

za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv,

f)

za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z uporabo drugih novih demonstracijskih in pilotnih tehnologij,

g)

za shranjevanje električne energije, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,

h)

za shranjevanje toplote, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,

i)

za shranjevanje plina iz obnovljivih virov energije, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,

j)

za shranjevanje goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,

k)

za shranjevanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, biometana in biomasnih goriv, tudi v kombinaciji z eno od drugih vrst naprav,

l)

za rabo odvečne toplote.

24. člen

(zahteve in trajnostni kriteriji)

(1)

Naprave in sistemi za energijo iz obnovljivih virov morajo izpolnjevati tehnične pogoje in specifikacije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, da so upravičeni do podpor in podpornih shem.

(2)

Podpora za soproizvodnjo z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov se dodeli, če te naprave zagotavljajo skupne prihranke primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije.

(3)

Podpora za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina, vključno z biometanom, in biomasnih goriv ter goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik, se dodeli le ob izpolnjevanju trajnostnih meril, meril za prihranek emisij toplogrednih plinov in načela kaskadne uporabe biomase ter hierarhije ravnanja z odpadki v skladu z 92. in 93. členom tega zakona.

25. člen

(pogoji in merila za dodelitev pomoči)

(1)

Dodelitev pomoči v okviru postopka dodeljevanja temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih pogojih in cenovnih merilih za upravičenost in izbor, opredeljenih pri posameznih vrstah podpor iz 22. člena tega zakona. Pogoji in merila morajo biti predhodno opredeljeni in objavljeni vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se zagotovi učinkovita konkurenca.

(2)

Dodelitev pomoči lahko v primeru specifičnih značilnosti posamezne tehnologije ali projektnega tipa temelji tudi na necenovnih predizbirnih merilih ali merilih za dodelitev, ki temeljijo na ocenjevanju prispevka projekta k trajnostnosti in odpornosti, kot so:

a)

kakovost projekta,

b)

zmožnost pravočasne izvedbe projekta,

c)

odgovorno poslovno ravnanje,

č)

kibernetska varnost in varnost podatkov,

d)

prispevek k odpornosti sistema,

e)

prispevek k zmanjšanju prezasedenosti omrežja,

f)

povezovanje energetskih sektorjev in sistemov,

g)

okoljska trajnostnost ter

h)

inovativnost.

(3)

Necenovna merila iz prejšnjega odstavka so na podlagi pregledne, objektivne in nediskriminatorne metodologije zasnovana tako, da omogočajo razvrščanje upravičenih projektov in da ne povzročajo nesorazmernih stroškov. Natančnejša določitev teh meril se opredeli v postopku dodeljevanja podpor.

(4)

Za različne vrste tehnologij, obnovljivih virov energije in kategorije naprav se določijo ločena merila upravičenosti za dodelitev pomoči, ki so prilagojena posebnim tehničnim in ekonomskim značilnostim posameznih tehnologij ter zagotavljajo pošteno konkurenco med upravičenci.

(5)

Dodelitev pomoči se na nediskriminatoren način lahko omeji na posamezne vrste tehnologij, obnovljivi vir, velikost in tip proizvodnih naprav, kadar je mogoče predvideti, da bodo dosežena manjša izkrivljanja konkurence in kadar bi tehnološka nevtralnost privedla do neoptimalnih rezultatov v zvezi z:

a)

dolgoročnim potencialom posamezne tehnologije,

b)

potrebo po povečanju raznovrstnosti,

c)

stroški integracije omrežij,

č)

omrežnimi omejitvami in stabilnostjo omrežij,

d)

potrebo po izogibanju izkrivljanja na trgih surovin, ki se nanaša na biomaso,

e)

doseganjem ciljev varstva okolja, zlasti ciljev ničelnega onesnaževanja zraka, vode in tal.

(6)

Vlada z uredbo podrobneje opredeli vrste podpor in predpiše tehnične specifikacije in zahteve za proizvodne naprave in hranilnike energije, pogoje glede inštalirane oziroma priključne moči ter druge podrobnejše pogoje in merila za dodelitev pomoči, ki temeljijo na pravilih in postopkih za dodelitev državnih pomoči v skladu s shemo pomoči.

3. ODDELEK: SPODBUDA ZA NALOŽBE V NOVE IN PRENOVLJENE PROIZVODNE NAPRAVE TER ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE

26. člen

(opredelitev pomoči)

(1)

Investicijska spodbuda za naložbe v novonameščene proizvodne naprave, hranilnike energije in prenovo obstoječih zmogljivosti se dodeljuje kot državna pomoč na podlagi sheme pomoči.

(2)

Spodbuda se na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, ki ga izvede center za podpore, dodeljuje v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za naložbe v energetske tehnologije iz 23. člena tega zakona.

(3)

Znesek dodeljene pomoči je neodvisen od dejanske proizvodnje energije.

27. člen

(intenzivnost pomoči)

(1)

Upravičeni stroški so stroški naložbe za projekt, ki se nahaja na eni lokaciji in obsega eno ali več proizvodnih naprav, hranilnikov energije ali celotni obrat.

(2)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 45 % upravičenih stroškov projekta, pri čemer se intenzivnost pomoči lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, oziroma za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem. Velikost podjetja se določa na podlagi metodologije, ki jo določi posamezni javni poziv ali javni razpis v skladu s Priporočilom Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij.

(3)

Intenzivnost pomoči se natančneje določi v okviru postopka dodeljevanja spodbud, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev in v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.

28. člen

(najvišji znesek in omejitve pomoči)

(1)

Pomoči se lahko dodelijo do zneska 100 milijonov eurov na naložbeni projekt.

(2)

Najvišji znesek pomoči, izražen v EUR/kW priključne oziroma inštalirane moči proizvodne naprave in v EUR/kWh kapacitete hranilnika energije, ne sme presegati višine zneska pomoči iz prejšnjega odstavka in intenzivnosti pomoči iz prejšnjega člena.

(3)

Najvišji znesek pomoči se določi na podlagi:

-

referenčnih skupnih stroškov projekta za posamezne tehnologije,

-

velikosti in tipa proizvodnih naprav ter hranilnikov energije,

-

specifičnih zahtev za skupnostne naprave,

-

posebnih pogojev za proizvodne naprave, za katere veljajo okoljske, prostorske in gradbene zahteve ali kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasja.

(4)

Najvišji znesek pomoči se določi v okviru postopka dodeljevanja spodbud, pri čemer se upošteva trenutno stanje na trgu.

29. člen

(postopek dodeljevanja spodbud)

(1)

Dodeljevanje spodbud za naložbe se izvaja po postopku iz 133. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 - ZOEE-A; v nadaljnjem besedilu: EZ-2), razen če ta zakon določa drugače.

(2)

Za manjše naprave do 500 kW se lahko izvede poenostavljen postopek dodeljevanja spodbud, ki se ne vodi po konkurenčnem postopku.

(3)

V poenostavljenem postopku iz prejšnjega odstavka se pomoč dodeli v pavšalnem znesku, brez izvedbe individualne ocene upravičenih stroškov projekta. Vloge za pridobitev spodbude se samodejno izpolnijo na podlagi podatkov, ki jih center za podpore pridobi in obdeluje iz obstoječih evidenc, če gre za proizvodne naprave, ki so že priključene v elektroenergetsko omrežje.

30. člen

(posebni primeri odprave, razveljavitve ali spremembe upravnega akta in obnova postopka)

(1)

Če center za podpore po izdaji odločbe, izdane na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, ugotovi, da je bil materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno ali da so podane kršitve pravil postopka, zaradi česar bi bilo treba izdati drugačno odločbo, izda odločbo, s katero odpravi, razveljavi ali spremeni že izdano odločbo.

(2)

Center za podpore odločbo iz prejšnjega odstavka izda le do izplačila spodbude.

(3)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za sklep o zavrženju in sklep o ustavitvi postopka.

(4)

Če center za podpore izve za nova dejstva, najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi lahko sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je moral navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku treh let od vročitve odločbe prijavitelju se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti.

(5)

Če center za podpore ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, višina pomoči napačno določena, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe. Po preteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe se obnova iz tega razloga ne more več začeti.

(6)

Zoper sklep o obnovi postopka posebna pritožba ali upravni spor nista dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku.

31. člen

(odvzem pravice in vračilo že izplačanih nepovratnih sredstev)

(1)

Center za podpore z odločbo odvzame pravico do spodbude, ki je bila na podlagi odločbe že izplačana, če zahteve iz odločbe niso izpolnjene.

(2)

Že izplačana sredstva centra za podpore je treba vrniti v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. Če prejemnik sredstev ne vrne v predpisanem roku, se odločba šteje za izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, center za podpore pa lahko začne postopek prisilne izterjave. V primeru zamude se zaračunajo zakonite zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za vračilo do dneva plačila.

32. člen

(kumulacija pomoči)

(1)

Pri dodelitvi pomoči se upoštevajo najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči za sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru posameznih naložb ter skupni znesek državne pomoči za naložbo, dejavnost ali podjetje, ki prejema pomoč.

(2)

Dodelitev pomoči ni združljiva s pomočjo de minimis ali drugo pomočjo za iste upravičene stroške, če bi bila s kumulacijo presežena dovoljena intenzivnost pomoči iz 27. člena tega zakona ne glede na vir, iz katerega je pomoč dodeljena.

(3)

Prijavitelj mora v postopku dodeljevanja spodbud pred dodelitvijo sredstev center za podpore seznaniti z vsemi državnimi pomočmi in pomočmi de minimis, ki jih je ali bo prejel za iste upravičene stroške na podlagi tega zakona ali drugih predpisov.

(4)

Pomoč, dodeljena na podlagi III. poglavja tega zakona, se lahko kumulira:

-

z vsako drugo pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

-

z vsako drugo pomočjo za iste upravičene stroške, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, če se s tako kumulacijo ne preseže največja dovoljena intenzivnost pomoči iz 27. člena tega zakona in znesek pomoči iz 28. člena tega zakona;

-

z drugo pomočjo za tekoče poslovanje, dodeljeno v skladu z določbami iz 4. in 5. oddelka III. poglavja tega zakona.

4. ODDELEK: POMOČ ZA TEKOČE POSLOVANJE ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

33. člen

(opredelitev pomoči)

(1)

Finančna pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se dodeli kot državna pomoč na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom zmogljivosti ali izhodne energije in proračunom za projekte, ki obsegajo eno ali več proizvodnih naprav z energetskimi tehnologijami iz točk a), b) in f) 23. člena tega zakona.

(2)

Pomoč se dodeli v okviru konkurenčnega postopka zbiranja vlog v obliki mehanizma zaščite cen z dvosmerno pogodbo na razliko (CfD), po kateri proizvajalci električne energije s centrom za podpore poravnajo razliko med pogodbeno ceno, ki predstavlja pričakovano dolgoročno prihodkovno raven za proizvajalca, in referenčno tržno ceno. Zaščita cen se vzpostavi na način, da se prepreči izkrivljajoči učinek na odločitve o obratovanju, dispečiranju in vzdrževanju proizvodnih naprav.

(3)

Pomoč se lahko dodeli tudi za obstoječe proizvodne naprave, če je brez dodeljene pomoči ogrožena njihova nadaljnja sposobnost obratovanja, ter za prenovljene proizvodne naprave, če prenova vključuje bistveno posodobitev ali zamenjavo ključnih komponent naprave, ki izboljšajo njeno učinkovitost, povečajo proizvodnjo energije ali podaljšajo obratovalno življenjsko dobo.

34. člen

(izvajanje pomoči)

(1)

Pomoč se dodeli z izdajo odločbe o dodelitvi pomoči.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1)

Časovnica