Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnic...

236. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 - odl. US in 29/95 - odl. US) izdaja minister za znanost in tehnologijo

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-5-R 76.

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati neavtomatske tehtnice (v nadaljevanju: tehtnice), področje njihove uporabe, označevanje ter postopke ugotavljanja skladnosti neavtomatskih tehtnic.

2. člen

Tehtnica je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo. Tehtnica je lahko namenjena tudi ugotavljanju drugih, z maso povezanih velikosti, veličin, parametrov ali značilnosti.

Neavtomatska tehtnica po tem pravilniku je tehtnica, ki pri tehtanju zahteva poseg osebe, ki ravna z njo.

3. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, in opis merila so navedeni v terminološkem delu mednarodnega priporočila OIML R 76-1 (v nadaljevanju: OIML R 76-1).

Sklicevanje na mednarodno priporočilo OIML R 76-1 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje.

Izvirnik mednarodnega priporočila OIML R 76-1 (v angleškem ali francoskem jeziku) je dosegljiv javnosti na Uradu Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.

II. PODROČJE UPORABE

4. člen

Ta pravilnik razlikuje med dvema kategorijama področij uporabe tehtnic:

a)

uporaba za:

1.

ugotavljanje mase pri komercialnih aktivnostih,

2.

ugotavljanje mase za izračunavanje cestnine, kazni, tarife, premije, takse, honorarja, odškodnine ali podobne vrste plačila,

3.

ugotavljanje mase za izvajanje zakonov ali predpisov; dajanje izvedenskega mnenja v sodnih postopkih,

4.

ugotavljanje mase v medicinski praksi za tehtanje pacientov v namene opazovanja, diagnosticiranja in zdravljenja,

5.

ugotavljanje mase v lekarnah za sestavo zdravil na podlagi recepta in ugotavljanje mase pri analizi, ki se izvaja v medicinskih in farmacevtskih laboratorijih,

6.

ugotavljanje cene na osnovi mase za neposredno prodajo v javnosti in priprave predpakiranega blaga;

b)

uporaba v namene, ki niso našteti v točki a) tega člena.

5. člen

Tehtnice, ki se uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, morajo zadovoljiti meroslovne in tehnične zahteve, navedene v 8. in 10. členu (v nadaljevanju: bistvene zahteve).

Če tehtnice vključujejo ali so priključene na naprave, ki se ne uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, take naprave niso predmet bistvenih zahtev.

6. člen

Tehtnice se štejejo za skladne z bistvenimi zahtevami tudi, če ustrezajo zahtevam tistih slovenskih standardov, ki so prevzeti harmonizirani standardi in vsebujejo bistvene zahteve.

Seznam slovenskih standardov iz prejšnjega odstavka objavi minister, pristojen za meroslovje v Uradnem listu Republike Slovenije.

7. člen

Pri tehtnicah, ki vključujejo ali so priključene na več kot eno kazalno ali izpisovalno napravo in se uporabljajo v namene, naštete v točki a) 4. člena, tiste naprave, ki ponavljajo rezultate tehtanja in ne morejo vplivati na pravilno delovanje tehtnice, niso predmet bistvenih zahtev, če so rezultati tehtanja prikazani ali zapisani pravilno in neizbrisno z delom tehtnice, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz prvega odstavka 5. člena, in so dosegljivi obema partnerjema v merjenju.

Če se tehtnice uporabljajo za neposredno prodajo v javnosti, morajo kazalne in izpisovalne naprave za prodajalca in kupca izpolnjevati bistvene zahteve.

III. MEROSLOVNE ZAHTEVE

8. člen

1.

Enote mase

Uporabljene enote mase morajo biti v skladu z odredbo o merskih enotah (Uradni list RS, št. 2/96). To so:

enote SI: kilogram, mikrogram, miligram, gram in tona

druge enote, ki niso enote SI: karat pri tehtanju dragih kamnov

2.

Razredi točnosti

2.1.

Tehtnice se razvrstijo v točnostne razrede I (posebni), II (visoki), III (srednji) in IIII (navadni) glede na vrednost preskusnega razdelka (e) in število preskusnih razdelkov (n), ki so navedeni v naslednji preglednici:

Preglednica 1: Razredi točnosti

--------------------------------------------------------------------------------------
                                          Najmanjša       Število preskusnih razdelkov
                                  zmogljivost (Min)                (n=Max/e) 
Razred       Preskusni razdelek           Najmanjša      Najmanjša            Največja
točnosti     (e)                           vrednost       vrednost            vrednost
--------------------------------------------------------------------------------------
I            0,001 g≤e                        100 e        50 000                    -
II           0,001 g≤e≤0,05 g                  20 e           100              100 000
             0,1 g≤e                           50 e         5 000              100 000
III          0,1 g≤e≤2 g                       20 e           100               10 000
             5 g≤e                             20 e           500               10 000
IIII         5 g≤e                             10 e           100                1 000
--------------------------------------------------------------------------------------

Pri ugotavljanju prenosne tarife se najmanjša zmogljivost tehtanja pri tehtnicah točnostnih razredov II in III zmanjša na 5 e.

2.2.

Vrednosti razdelka

2.2.1.

Dejanski razdelek (d) in preskusni razdelek (e) morata biti v obliki:

1x10 (na k), 2x10(na k) ali 5x10 (na k) enot mase, kjer je k celo število ali nič.

2.2.2.

Za vse tehtnice, razen za tiste s pomožnimi kazalnimi napravami, velja:

d=e

2.2.3.

Za tehtnice s pomožnimi kazalnimi napravami veljajo naslednji pogoji:

e = 1x10 (na k) g in d
razen za tehtnice točnostnega razreda I z d<10 (na -4) g, za katere velja e=10 (na -3) g.

3.

Razvrstitev tehtnic

3.1.

Tehtnice z enim tehtalnim območjem

Tehtnice, opremljene s pomožno kazalno napravo, pripadajo točnostnemu razredu I ali II. Za te tehtnice se najmanjši vrednosti najmanjše zmogljivosti za ta dva razreda dobita iz preglednice 1, tako da se v tretjem stolpcu preskusni razdelek (e) zamenja z dejanskim razdelkom (d).

Če je d<10 (na -4) g, je lahko največja zmogljivost razreda I manj kot 50000 e.

3.2.

Tehtnice z več tehtalnimi območji

Tehtnice smejo imeti več tehtalnih območij le, če so tehtalna območja na tehtnicah jasno nakazana. Vsako posamezno tehtalno območje je razvrščeno v skladu s točko 3.1 tega člena. Če tehtalna območja spadajo v različne razrede točnosti, morajo tehtnice ustrezati najstrožji od zahtev, ki veljajo za razrede točnosti, v katere spadajo tehtalna območja.

3.3.

Tehtnice z več vrednostmi razdelkov

3.3.1.

Tehtnice z enim območjem tehtanja imajo lahko večdelnih tehtalnih območij (v nadaljevanju: tehtnice z več vrednostmi razdelkov).

Tehtnice z več vrednostmi razdelkov ne smejo biti opremljene s pomožno kazalno napravo.

3.3.2.

Vsako delno tehtalno območje (i) tehtnic z več vrednostmi razdelkov je določeno s svojo:

-

vrednostjo preskusnega razdelka, e(i)s tem da je e(i+1)>e(i)

-

največjo zmogljivostjo, Max(i), s tem da je Max(r)=Max

-

najmanjšo zmogljivostjo, Min(i), s tem da je Mini= Max(i-1) in Min(1)=Min

kjer so: