Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege

335. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege

Na podlagi petega odstavka 9. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa ukrepe za ugotavljanje, obveščanje, zatiranje, in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege – Pestis apium (v nadaljnjem besedilu: bolezen).

(pomen izrazov)

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz pravilnika, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč, Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), in naslednji izrazi:

pretresanje čebelje pretresanje čebel iz panja v zabojčke, ki se jih za 24 do 72 ur shrani v hladen prostor ter se jih pozneje naseli na nove satnice v nove ali v razkužene panje;

zapora čebelnjakaje prepoved premika čebeljih družin, čebel in matic, satja, čebelarskega pribora in orodja iz čebelnjaka ali v čebelnjak;

okuženo območje je območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnjaka, odvisno od konfiguracije zemljišča;

obolela čebelja družina je družina, ki kaže klinične znake bolezni in ki izhaja iz čebelnjaka, v katerem je bila bolezen potrjena klinično in laboratorijsko.

(klinični znaki in prijava suma)

Na bolezen se posumi, če je prisoten en ali več kliničnih znakov iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Čebelar o sumu na bolezen takoj obvesti pristojnega veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: NVI). Do prihoda veterinarja NVI se mora čebelar ravnati po njegovih ustnih navodilih, da prepreči nadaljnje širjenje okužbe.

NVI ob sumu na bolezen klinično potrdi ali ovrže sum v najkrajšem možnem času.

(obveščanje)

Veterinar NVI o sumu na bolezen obvesti Območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: OU Uprave).

Uradni veterinar o pojavu bolezni in odrejenih ukrepih, o prepovedi premikov in o prenehanju veljavnosti ukrepov na krajevno običajen način obvesti lokalne skupnosti in čebelarska društva na svojem območju.

(vnos podatkov o vzorčenju, kliničnih pregledih in diagnostičnih preiskavah)

Podatki o odvzemu vzorcev za laboratorijske preiskave, opravljenih kliničnih pregledih in diagnostičnih preiskavah se vnesejo v Sistem za spremljanje, poročanje in obveščanje o boleznih živali (v nadaljnjem besedilu: EPI).

(ukrepi ob sumu)

Veterinar NVI ob sumu na bolezen:

opravi klinični pregled vseh čebeljih družin v sumljivem čebelnjaku;

pošlje dele sumljivega satja, klinično spremenjeno zalego ali drug ustrezen material v laboratorijsko preiskavo za določitev povzročitelja bolezni;

izda pisno navodilo in podatke o tem vnese v dnevnik veterinarskih posegov; to navodilo je za čebelarja obvezno, v njem pa so določeni: