Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 72-3189/2009, stran 9662 DATUM OBJAVE: 18.9.2009

RS 72-3189/2009

3189. Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč
Na podlagi 54. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o opremljenosti železniških postaj in postajališč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa opremljenost železniških postaj in postajališč, s katero se potnikom in drugim osebam omogoči enak, samostojen in varen dostop do vlakov in z njih ter gibanje po železniškem področju ter varno in učinkovito delo železniških delavcev, ki delajo na njem.

2. člen

(področje uporabe)

(1)

Določbe tega pravilnika se morajo upoštevati pri projektiranju in gradnji novih ter nadgradnji obstoječih železniških postaj in postajališč.

(2)

Kadar gre za nadgradnjo celotne obstoječe železniške postaje oziroma postajališča ali delov postajnega poslopja, se določbe tega pravilnika upoštevajo glede na obstoječe prostorske razmere in zahteve varstva kulturne dediščine.

(3)

Obstoječa infrastruktura je infrastruktura, ki na dan začetka veljavnosti tega pravilnika že obratuje. Pravilnik za obstoječo infrastrukturo ne velja do njene nadgradnje. Če dela, potrebna za uskladitev, zahtevajo konstrukcijske spremembe kakega nosilnega elementa, skladnost z določbami tega pravilnika ni obvezna. Sistemov in delov, ki jih program nadgradnje ne zajema, v okviru tega programa ni treba uskladiti.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

»čakalnica« je na železniški postaji v območju postajnega poslopja predviden vsaj en prostor, ki je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem ter je ustrezno opremljena tudi za dostop funkcionalno oviranih oseb;

2.

»grajene ovire« so ovire, ki preprečujejo funkcionalno ovirani osebi dostop v objekt in onemogočajo ali otežujejo njegovo uporabo;

3.

»intervencijska pot« je pot, po kateri je mogoč dostop intervencijskih vozil do objektov;

4.

»javna železniška infrastruktura« (v nadaljnjem besedilu: JŽI) so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;

5.

»mejna železniška postaja« je zadnja postaja pred državno mejno ali postaja, ki je z meddržavnim sporazumom opredeljena kot mejna postaja;

6.

»nivojski prehod za dostop na peron« je prehod, namenjen dostopu potnikov na peron s prečkanjem tirov v istem nivoju;

7.

»osebe z omejeno mobilnostjo« so vse funkcionalno ovirane osebe, ki imajo težave pri uporabi vlakov ali infrastrukture, povezane z vlaki. V to skupino spadajo naslednje kategorije:

a)

uporabniki invalidskih vozičkov (osebe, ki zaradi onemoglosti ali invalidnosti za premikanje uporabljajo invalidski voziček);

b)

druge osebe s slabšimi gibalnimi sposobnostmi, med katere spadajo:

-

osebe s prizadetimi udi,

-

osebe, ki težko hodijo, osebe z otroki,

-

osebe s težkimi ali velikimi kosi prtljage,

-

starejše osebe,

-

nosečnice,

-

slabovidne osebe,

-

slepe osebe,

-

slušno prizadete osebe,

-

gluhe osebe;

c)

osebe s težavami pri komuniciranju (osebe, ki imajo težave s sporočanjem ali razumevanjem pisnih ali govornih sporočil, vključno s tujci brez zadostnega znanja jezika, osebe s težavami pri komuniciranju, osebe s čutnimi, psihološkimi ali intelektualnimi težavami);

d)

osebe majhne postave (vključno z otroki).
Težave so lahko dolgoročne ali začasne, lahko so vidne ali skrite.
Skupina oseb z omejeno mobilnostjo ne vključuje oseb, ki so zasvojene z alkoholom ali drogami, če zasvojenost ni posledica zdravljenja;

8.

»peron« je objekt na železniški postaji ali postajališču, lociran med tiri oziroma ob tirih, in je namenjen sprejemanju in odpravljanju potnikov, prtljage in pošiljk na/z vlaka;

9.

»piktogrami« so slikovne oznake, ki jasno in v splošno razumljivi obliki potniku omogočajo lažje gibanje in ga vodijo po železniški postaji in postajališču;

10.

»postajna dvorana« je javni prostor v okviru postajnega poslopja, ki je v središču peščevih poti in je namenjena sprejemanju in zadrževanju potnikov;

11.

»postajno poslopje« je stavba, ki stoji znotraj železniškega področja in ki je na kakršen koli način povezana s storitvami pri sprejemanju in odpravljanju potnikov in pošiljk;

12.

»potnik« je oseba, ki ima veljavno vozovnico ali jo namerava kupiti v vlaku, od trenutka, ko se nahaja na železniškem področju, ki je namenjeno potnikom, z namenom potovanja z vlakom, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne zapusti železniškega področja, namenjenega potnikom;

13.

»priročnik o celostni grafični podobi« (v nadaljnjem besedilu: PGP) je priročnik, ki vključuje tudi celostno grafično podobo in opremo železniških postaj in postajališč JŽI;

14.

»službeni prehod« je mesto na progi, kjer se v istem nivoju križata železniška proga in peš-prehod in tu smejo progo prečkati le za to usposobljene osebe ali železniški delavci pod pogoji, ki jih določa ta pravilnik ter pravilnik, ki določa notranji red na železnici;

15.

»UIC« je Mednarodna železniška zveza;

16.

»železniški delavci« so osebe v delovnem ali pogodbenim razmerju s prevoznikom ali upravljavcem JŽI, ki opravljajo dela v železniškem prometu in v zvezi z njim.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdani predpisi.

4. člen

(kategorizacija železniških postaj in postajališč)

(1)

Železniške postaje z drugimi objekti in postajna poslopja JŽI se razvrščajo v naslednje kategorije železniških postaj in postajališč:

-

železniške postaje I. reda – glavne postaje oziroma evropostaje;

-

železniške postaje II. reda;

-

železniške postaje III. reda;

-

železniške postaje in postajališča IV. reda.

(2)

Železniške postaje I. reda so glavne postaje ali evropostaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je povprečni letni dnevni promet večji od 6000 odpravljenih in prispelih potnikov.

(3)

Železniške postaje II. reda so postaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je povprečni letni dnevni promet manjši od 6000 in večji od 1000 odpravljenih in prispelih potnikov. V to skupino spadajo tudi regijsko pomembne postaje.

(4)

Železniške postaje III. reda so postaje lokalnega značaja, na katerih je povprečni letni dnevni promet manjši od 1000 in večji od 200 odpravljenih in prispelih potnikov.

(5)

Železniške postaje IV. reda so vse preostale postaje, na katerih je povprečni letni dnevni promet manjši od 200 odpravljenih in prispelih potnikov. V to kategorijo so razvrščena tudi vsa postajališča, ne glede na število odpravljenih potnikov.

(6)

Razporeditev železniških postaj in postajališč v kategorije od I. do IV. reda opravi upravljavec JŽI skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. V primeru mejnih vrednosti se lahko za razvrstitev v kategorije upošteva tudi splošni pomen postaje v prometnem in prostorskem smislu.

5. člen

(dostop na železniško postajo in zunanji prostor železniških postaj)

(1)

Za zagotovitev enakega, samostojnega in varnega dostopa potnikov do vlakov in gibanja po železniški postaji je potrebno urediti:

-

zunanji prostor železniške postaje,

-

notranji prostor železniške postaje,

-

peron železniške postaje,

-

intervencijsko pot.

(2)

Zunanji prostor železniške postaje je področje, ki obsega zunanje površine na področju železniške postaje, to je dostop do nje ter območje med postajnim poslopjem in peroni, vključno z njimi. Zunanji prostor železniške postaje mora biti urejen tako, da omogoča optimalno povezavo z ostalimi vrstami javnega potniškega prometa in neoviran dostop intervencijskih vozil. V zmožnostih zunanjega prostora ali v bližini železniške postaje je potrebno predvideti parkirne površine za osebna vozila in kolesa.

(3)

Notranji prostor železniške postaje je območje, ki obsega notranje površine v postajnem poslopju.

6. člen

(dostop v postajno poslopje)

(1)

Nad vstopom v poslopje železniške postaje mora biti pričvrščena tabla z napisom »ŽELEZNIŠKA POSTAJA«.

(2)

Če je pred vhodom v postajno poslopje nameščena napisno-usmerjevalna tabla, mora ta vsebovati navodila in označbe različnih možnih poti po železniški postaji. Tabla mora biti čitljiva, enostavno zasnovana in dopolnjena z ustreznimi splošnimi in razumljivimi piktogrami, ki so določeni v PGP. Sporočila na napisno-usmerjevalni tabli so mogoča v več kakor samo v slovenskem jeziku, katerega uporaba je obvezna. Napisno-usmerjevalna tabla mora biti osvetljena ali svetlobna.

(3)

Na narodnostno mešanem območju, kjer živi italijanska ali madžarska narodnostna skupnost, morajo biti vsi bistveni napisi, namenjeni informiranju potnikov (če niso ponazorjeni s piktogrami), napisani tudi v jeziku tam živeče narodnostne skupnosti. Napisi morajo biti praviloma izpisani z enako oblikovanimi črkami iste velikosti, lahko pa so likovno oblikovani tudi drugače, če je v obeh jezikih uporabljen enako velik prostor, ali tako, da ne postavlja besedila v enem od jezikov v podrejen položaj.

(4)

Pot do postajne dvorane mora voditi čim bolj naravnost, brez ovinkov in ostrih zavojev.

(5)

Na postajnem območju se ne smejo postavljati objekti in naprave, ki bi ovirali gibanje potnikov in zakrili postajne označevalne table ter ostalo informacijsko opremo.

II. OPREMLJENOST ŽELEZNIŠKIH POSTAJ I. REDA

7. člen

(parkirna mesta za vozila potnikov)

(1)

Če prostorske možnosti dopuščajo, mora biti v neposredni bližini postaje, glede na frekvenco potnikov, zagotovljeno posebno parkirišče z zadostnim številom parkirnih mest za vozila potnikov.

(2)

Če ima postaja posebno parkirišče, so na njem rezervirana parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo, ki so upravičene do parkirnih mest za invalide, na tistem delu parkirišča, ki je najbližje vhodu, dostopnemu tem uporabnikom. Takih parkirnih mest mora biti najmanj 5%.

(3)

Razdalja med parkirnimi mesti in čakalnimi mesti, rezerviranimi za funkcionalno ovirane osebe, ter vhodom v postajno poslopje ne sme presegati 150 m ali pet minut hoje.

(4)

Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane osebe, mora biti jasno označeno z mednarodnim znakom dostopnosti in ne sme biti zasedeno z drugimi vozili.

(5)

Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane osebe, mora biti 3500 mm do 3750 mm široko, da omogoča prehod invalidskega vozička med vozili. Pri projektiranju več parkirnih mest za osebe z omejeno mobilnostjo skupaj se lahko prihrani nekaj prostora s tem, da se ena širina prehoda, ki mora znašati najmanj 1600 mm, uporabi hkrati za dve parkirni mesti. Pri parkirnem mestu ob pločniku je potrebno predvideti dostop (s poglobitvijo pločnika) v dolžini 6600 mm ter parkirno mesto najmanjše širine 3500 mm.

(6)

Nekaj parkirnih mest se mora predvideti za dovoz in odvoz potnikov ter za kratkotrajno zadrževanje vozil (največ 20 minut).

(7)

Če v neposredni bližini postaje ni zagotovljeno posebno parkirišče za potnike, mora biti ob vhodu v postajno poslopje zagotovljena možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z omejeno mobilnostjo.

(8)

V neposredni bližini železniških postaj mora biti, glede na prostorske možnosti in frekvenco potnikov, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za kolesa.

8. člen

(dostopi brez ovir)

(1)

Na poti po zunanjem prostoru železniške postaje, ki vodi do postajnega poslopja, je potrebno poskrbeti, da ni višinskih razlik med nivoji pohodnih površin oziroma se višinsko razliko reši z umestitvijo klančine.

(2)

Če se višinski razliki iz opravičljivih razlogov ni mogoče izogniti, je potrebno predvideti pločnike s poglobljenimi robniki.

(3)

Na pohodnih površinah, kjer so nameščeni usmerjevalni pasovi, ki služijo za vodenje slepih in slabovidnih oseb, se je potrebno vedno izogniti različnim višinam med nivoji pohodnih površin.

(4)

V zunanjem prostoru železniške postaje se po nepotrebnem ne smejo predvideti količki in betonski stebri, ki za funkcionalno ovirane osebe predstavljajo grajene ovire.

(5)

Vsi dostopi brez ovir, stopnice, nadhodi in podhodi imajo svetlo širino najmanj 1600 mm in svetlo višino najmanj 2300 mm po celotni širini 1600 mm. V zahtevani najmanjši širini ni upoštevana dodatna širina, potrebna za pretok potnikov. Ta zahteva ne velja za tekoče stopnice, tekoče klančine in dvigala.

(6)

Dostopi brez ovir morajo biti čim krajši.

(7)

Potnikom se mora zagotoviti varno gibanje po postajnem področju tako, da se na poteh komunikacijskih tokov ne postavlja ovir. Ovire, ki lahko otežujejo varno gibanje potnikov, so npr. telefonske govorilnice, poštni nabiralniki, cvetlična korita, sedežni elementi, prostostoječe informacijske table in vozni redi, posode za odpadke, bančni avtomati in podobno. Na poteh komunikacijskih tokov se ne nameščajo stopnice. Če se izvedbi stopnic ni mogoče izogniti, se mora predvideti zavarovanje območja pod njimi in ob njih.

(8)

Če se na poteh komunikacijskih tokov ni mogoče izogniti oviram, morajo biti le-te primerno oblikovane in postavljene tako, da potnika čim manj ovirajo, ter poudarjene z barvo.

9. člen

(označevanje dostopov)

(1)

Dostopi brez ovir so jasno označeni z vidnimi informacijami, ki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

1.

za vse pisne informacije se uporabljajo velike in male črke neserifne pisave (tj. ne samo velike črke);

2.

uporaba stisnjenih malih črk z repki in vratovi ni dovoljena;

3.

repki malih črk morajo biti jasno razpoznavni in dosegajo najmanj 20% velikosti velikih črk;

4.

vse razpoložljive informacije na peronih in vhodih morajo biti usklajene z glavnim sistemom za informiranje in usmerjanje, zlasti glede barve in kontrastov;

5.

vidne informacije morajo biti čitljive pri vsakršni osvetljenosti, ki lahko nastopi med obratovanjem postaje;

6.

vidne informacije se morajo jasno razlikovati od ozadja;

7.

kjer so uporabljene dinamične informacije, morajo biti usklajene z bistvenimi zvočnimi informacijami;

8.

zagotovljene morajo biti naslednje informacije:

-

varnostne informacije in varnostna navodila;

-

opozorila, znaki za prepovedi in obveznosti;

-

informacije o odhodih in prihodih vlakov;

-

oznake storitev na postaji, ki so na voljo, in dostopa do teh storitev.

(2)

Informacije morajo biti zagotovljene na vseh točkah, kjer se poti ločijo, na sami poti pa v največ 100-metrskih presledkih. Znaki, simboli in piktogrami morajo biti na celotni poti uporabljeni usklajeno.

(3)

Zagotovljene morajo biti zadostne informacije za sprejem odločitve. Na prvi točki odločitve pri vhodu na postajo zadostuje informacija »K peronom« in niso potrebni smerokazi k posameznim peronom.

(4)

Otipne informacije morajo biti zagotovljene v:

-

sanitarijah, za način uporabe in za klice v sili, če je potrebno;

-

dvigalih, v skladu z Dodatkom E.4 k SIST EN 81-70.

(5)

Informacije in smerokazi ne smejo biti kombinirani z reklamnimi oglasi. Splošne informacije o storitvah javnega prevoza se v okviru te določbe ne štejejo za reklamne oglase.

(6)

Vsi varnostni znaki, znaki za obveznosti in znaki prepovedi vključujejo piktograme in so oblikovani v skladu z določbami TSI in PGP.

(7)

Nameščeni morajo biti naslednji, posebej za funkcionalno ovirane osebe namenjeni grafični simboli in piktogrami:

-

znak, skladen z mednarodnim simbolom »primerno za invalide«, opisan v drugem in tretjem odstavku priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika;

-

informacije o smereh dostopov brez ovir in prostorov, dostopnih z invalidskim vozičkom;

-

oznake univerzalnih sanitarij;

-

če so na peronu objavljene informacije o sestavi vlaka, oznake mesta vstopa z invalidskim vozičkom.

(8)

Simboli lahko nastopajo skupaj z drugimi simboli (npr. za dvigalo, sanitarije itd.).

(9)

Nameščene induktivne zanke morajo biti označene, kakor je opisano v drugem in četrtem odstavku priloge 1.

(10)

Če ima postaja garderobo za težko in veliko prtljago, jo označuje grafični simbol.

(11)

Če ima postaja možnost klica na pomoč ali informacij, morajo biti naprave za to označene z znakom, opisanim v drugem in petem odstavku priloge 1.

(12)

Če je vgrajen sistem za klice v sili:

-

je opremljen z vidnimi in otipnimi simboli;

-

je označen z znakom, opisanim v drugem in šestem odstavku priloge 1;

-

ima vidni in zvočni prikaz uporabe naprave;

-

ima po potrebi dodatna navodila za uporabo.

(13)

V univerzalnih sanitarijah in sanitarijah, dostopnih z invalidskimi vozički, opremljenih z ročnimi oporami na tečajih, mora biti grafični simbol, ki kaže ročno oporo v dvignjenem in spuščenem položaju.

(14)

Na enem mestu sme biti drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov, vključno s smerno puščico za posamezno smer.

(15)

Slabovidnim osebam morajo biti informacije o dostopih brez ovir na voljo najmanj z eno od naslednjih možnosti:

-

z usmerjevalnimi pasovi,

-

z zvočnimi ali otipnimi znaki,

-

z govornimi znaki,

-

z Braillovimi zemljevidi.

(16)

Če je vgrajen usmerjevalni pas, je predviden po celotni dolžini dostopa brez ovir.

(17)

Če so vzdolž dostopov do peronov brez ovir vgrajeni držaji ali postavljene stene v dosegu, morajo biti opremljeni s kratkimi informacijami (npr. številko perona ali smerjo) v Braillovi pisavi in v reliefni pisavi za držajem ali na steni v višini od 500 mm do 1000 mm. Kot otipni piktogrami so dovoljene samo številke in puščice.

10. člen

(postajno poslopje)

(1)

Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti jasno označen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema postajno dvorano, službene prostore za izvajanje rednega in varnega železniškega prometa ter druge objekte in naprave, ki omogočajo potnikom in drugim osebam varno gibanje po notranjem prostoru železniške postaje.

(2)

Postajna dvorana mora biti prostorna, svetla in vedno čista. V njej oziroma v njeni neposredni bližini morajo biti:

-

prostor za informacije,

-

blagajne za prodajo vozovnic,

-

čakalnica,

-

garderobe,

-

javne sanitarije.

(3)

V postajni dvorani ali notranjosti postajnega poslopja se lahko predvidijo tudi prostori za opravljanje trgovske dejavnosti in določenih storitvenih dejavnosti in druga oprema, ki pa ne smejo ovirati glavnega potovalnega toka potnikov in ne smejo biti napoti pomembnim postajnim točkam.

(4)

Postajna dvorana je javni prostor. V njej je skladno z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, kajenje prepovedano. Kajenje je dovoljeno v kadilnici, če jo postaja ima. Če je na postaji kadilnica, mora biti urejena skladno z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobačnih izdelkov.

(5)

V postajnem poslopju so tudi službeni prostori z napravami in opremo, ki omogočajo izvajanje železniškega prometa. Pri projektiranju službenih prostorov se morajo upoštevati predpisi, ki določajo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Specifične zahteve prometnih delovnih mest, kot npr. talna obdelava, dvojna tla, neposreden izhod na peron ipd., se določijo v projektni nalogi.

(6)

V postajnem poslopju se mora nahajati prostor z osnovno sanitetno opremo za nudenje prve pomoči potnikom. Prvo pomoč lahko izvaja samo za to usposobljena oseba.

11. člen

(vrata in vhodi)

(1)

Ta določba velja za vsa vrata in vhode na dostopih brez ovir.

(2)

Zagotovljen mora biti najmanj en dostopen vhod na postajo in en dostopen dohod k peronom.

(3)

Vrata in vhodi imajo svetlo širino odprtine najmanj 800 mm ter svetlo višino odprtine najmanj 2100 mm.

(4)

Dovoljena so vrata z ročnim odpiranjem, polavtomatska ali avtomatska vrata.

(5)

Vrata z ročnim odpiranjem, ki niso drsna, so opremljena z vodoravnimi potisnimi prečkami po celotni širini vrat na obeh straneh vrat.

(6)

Avtomatska in polavtomatska vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.

(7)

Če se za odpiranje in zapiranje vrat uporabljajo tipke ali daljinsko upravljanje, se te komande vidno razlikujejo od ozadja in jih mora biti mogoče prožiti s silo, ki ne presega 15 newtonov.

(8)

Če sta tipka za odpiranje in tipka za zapiranje nameščeni druga nad drugo, je tipka za odpiranje na vrhu.

(9)

Sredina komand je na območju od vključno 800 mm do vključno 1200 mm nad tlemi.

(10)

Komande so označene otipno (npr. z otipnimi znaki) in opremljene z oznako delovanja.

(11)

Sila, potrebna za ročno odpiranje ali zapiranje vrat v brezvetrju, ne presega 25 newtonov.

(12)

Kljuke vrat z ročnim odpiranjem in zapiranjem se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 newtonov.

(13)

Kjer se uporabljajo vrata z vrtljivimi krili, so poleg njih predvidena še stranska nevrtljiva vrata z avtomatskim odpiranjem, ki se lahko po želji uporabijo. Za slepe in slabovidne osebe je dostop do teh vrat potrebno nakazati z usmerjevalnimi pasovi na tleh, za druge funkcionalno ovirane osebe pa z drugimi oznakami.

(14)

Pragovi vrat in vhodov ne smejo biti višji od 25 mm. Po barvi so v kontrastu z neposredno okolico.

(15)

Drsna vrata morajo biti nameščena na poteh glavnega toka v postajnem poslopju, kjer je velik pretok ljudi, npr. na vhodu v poslopje, na prehodu na perone ipd.

(16)

Drsna vrata morajo biti izdelana iz varnostnega stekla in se morajo samodejno odpirati in zapirati. Ta vrata morajo omogočati, da v primeru nujnega primera ostanejo v odprtem položaju.

(17)

Prozorne ovire na glavnih poteh komunikacijskih tokov, npr. steklena vrata ali prozorne stene, morajo biti opremljene z najmanj dvema dobro vidnima pasovoma znakov, logotipov, emblemov ali okraskov, enim v višini med 1500 mm in 2000 mm, drugim pa v višini med 850 mm in 1050 mm. Oznake se morajo vidno razlikovati od ozadja, proti kateremu jih opazujemo, in so visoke najmanj 100 mm. Te oznake vzdolž prozornih sten niso obvezne, če so potniki pred trkom v steno zavarovani kako drugače – npr. z držaji ali neprekinjenim nizom klopi.

12. člen

(talne površine)

(1)

Vse talne površine morajo biti nedrseče.

(2)

V postajnem poslopju ne sme biti nikjer na pohodnih površinah talnih neravnin nad 5 mm, razen usmerjevalnih pasov, odtočnih kanalov in talnih varnostnih oznak.

(3)

Talne površine na dostopih brez ovir so antirefleksne.

13. člen

(tekoča klančina)

(1)

Tekoča klančina je premična klančina, ki deluje na principu tekočega traku in mora biti široka najmanj 1 m. Lahko ima naklon do 12 stopinj (21,3%). Premika se lahko največ s hitrostjo 0,75 m/s. Talna površina tekoče klančine mora biti nedrseče izvedbe. Na višini med 700 mm in 1000 mm mora biti pritrjena ročna opora.

(2)

Tekoča klančina mora omogočati zaustavitev v sili.

(3)

Naprave se mora redno vzdrževati in zagotavljati njihovo brezhibno delovanje.

14. člen

(tekoče stopnice)

(1)

Na tleh pešpoti, v stičiščih s tekočimi stopnicami, se s pasovi, ki morajo biti v drugačni teksturi kot pešpot in kontrastne barve ter širine najmanj 400 mm, nakažejo tekoče stopnice. S kontrastno barvo se lahko označijo tudi robovi posameznih stopnic. Priporočljivo je, da so pred začetkom vzpona štiri stopnice v isti ravnini. Naklon stopnic ne sme presegati 30%. Tekoče stopnice se lahko premikajo s hitrostjo največ 0,65 m/s. Kjer so tekoče stopnice izpostavljene različnim vremenskim razmeram, jih je potrebno zaščititi pred vremenskimi vplivi.

(2)

Tekoče stopnice morajo omogočati zaustavitev v sili.

(3)

Naprave se mora redno vzdrževati in zagotavljati njihovo brezhibno delovanje.

15. člen

(transportna klančina za prtljago)

(1)

Ob strani stopniščne rame na stopniščih, kjer je dovolj prostora, se mora predvideti transportna klančina za prtljago, kamor lahko potniki odložijo prtljago in jo brez težav pripeljejo na peron. Transportna klančina za prtljago se lahko predvidi samo na eni strani stopnišča in mora imeti protidrsno odložno podlago.

(2)

Hitrost gibanja transportne klančine za prtljago mora biti majhna in usklajena s hojo po stopnicah. Najmanjša širina transportne klančine za prtljago je 300 mm, v nobenem primeru pa transportna klančina za prtljago ne sme ovirati prehoda po stopnišču.

(3)

Transportne klančine za prtljago ni potrebno predvideti, če na postaji že obstaja dvigalo.

(4)

Kadar se na stopnišče naknadno vgradi transportna klančina za prtljago, se s tem ne sme zmanjšati minimalna širina uporabne stopniščne rame.

16. člen

(stopnice in držaji)

(1)

Stopnice na glavnih poteh morajo imeti svetlo širino najmanj 1600 mm, merjeno med držaji. V zahtevani najmanjši širini ni upoštevana dodatna širina, potrebna za pretok potnikov.

(2)

Vse pohodne površine stopnic morajo biti nedrseče.

(3)

Pred prvo spodnjo stopnico in pred prvo zgornjo stopnico mora biti v celotni širini stopnice s pasovi izvedeno reliefno varnostno opozorilo stopnišča. Pas ima širino najmanj 400 mm in je v kontrastu s preostalo talno površino ter vgrajen vanjo. Ta pas se razlikuje od usmerjevalnih pasov na poteh.

(4)

Odprti prostori pod stopnicami morajo biti zaščiteni tako, da varujejo potnike pred nehotenimi trki ob nosilne elemente in prostore zmanjšane višine.

(5)

Stopnice in klančine morajo biti na obeh straneh opremljene z držaji na dveh višinah. Zgornji držaj je na višini od 850 mm do 1000 mm nad tlemi, spodnji držaj pa na višini od 500 mm do 750 mm nad tlemi. Če je ob eni strani stopnic vgrajena dvižna ploščad, so stopnice opremljene z držali samo na drugi strani stopnic.

(6)

Stopnišča na prostem morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(7)

Na najmanj vsakih 11 do 13 stopnic mora biti predviden podest.

(8)

Med držajem in drugimi deli konstrukcije, razen nosilci držaja, je najmanj 40 mm prostega prostora.

(9)

Držaji morajo biti neprekinjeni. Držaji stopnišča segajo najmanj 300 mm čez spodnjo in zgornjo stopnico. Ta podaljška sta lahko ukrivljena k steni, da ne ovirata gibanja.