Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg)

4958. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg)

Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:

kot predstavnik delodajalcev:

GZS – Podjetniško trgovska zbornica, ki jo zastopa predsednik upravnega odbora Brane Lotrič

in

kot predstavnik delavcev:

Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, ki ga zastopa predsednik sindikata Peter Jančar

K O L E K T I V N A P O G O D B A
med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg)

(uvodna določba)

Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo širše ravni (v nadaljevanju: KPdg) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

KPdg je sestavljena iz obligacijskega in normativnega dela, katerega sestavni del je tudi tarifna priloga.

(stranki KPdg)

Pogodbeni stranki KPdg sta GZS – Podjetniško trgovska zbornica (v nadaljevanju: GZS – PTZ), kot predstavnik delodajalcev in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljevanju: SODS), kot predstavnik delavcev (v nadaljevanju: pogodbeni stranki).

Uporabniki kolektivne pogodbe so delodajalci, člani pogodbene stranke in pri njih zaposleni delavci.

(stvarna in krajevna veljavnost)

Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so člani GZS – PTZ, ki trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije in so razvrščeni v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD 2008: 13.300 – dodelava tekstilij; 13.990 – proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij; 14.120 – proizvodnja delovnih oblačil; 14.130 – proizvodnja drugih vrhnjih oblačil; 15.120 – proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenskih izdelkov; 15.200 – proizvodnja obutve; 16.210 – proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa; 16.220 – proizvodnja sestavljenega parketa; 16.230 – stavbno mizarstvo in tesarstvo; 16.240 – proizvodnja lesene embalaže; 16.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja; 17.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona; 22.110 – proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev in zračnic za vozila; 22.190 – proizvodnja drugih izdelkov iz gume, 22.210 – proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas, 22.220 – proizvodnja embalaže iz plastičnih mas; 22.230 – proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo; 22.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas; 23.440 – proizvodnja druge tehnične keramike; 24.330 – hladno oblikovanje profilov in pregibanje; 25.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov; 25.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva; 25.290 – proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern; 25.620 – mehanska obdelava kovin; 25.710 – proizvodnja rezil in jedilnega pribora; 25.720 – proizvodnja ključavnic, okovja; 25.731 – proizvodnja ročnega orodja; 25.910 – proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih posod; 25.920 – proizvodnja lahke kovinske embalaže; 25.930 – proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti; 25.940 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi; 25.990 – proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov; 26.400 – proizvodnja elektronskih naprav za splošno rabo; 26.520 – proizvodnja ur; 26.600- 31.500 – proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih naprav; 27.110 – proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev; 27.320 – proizvodnja drugih električnih kablov in žic; 27.330 – proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje; 27.400 – proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo; 27.900 – proizvodnja drugih električnih naprav; 28.250 – proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva; 28.290 – proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene; 28.490 – proizvodnja drugih obdelovalnih strojev; 28.930 – proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo; 28.990 – proizvodnja strojev za druge posebne namene; 29.320 – proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila; 30.120 – proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport; 30.920 – proizvodnja koles in invalidskih vozičkov; 31.010 – proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore; 31.020 – proizvodnja kuhinjskega pohištva; 31.030 – proizvodnja žimnic; 31.090 – proizvodnja drugega pohištva; 32.120 – proizvodnja nakita in podobnih izdelkov; 32.130 – proizvodnja bižuterije; 32.200 – proizvodnja glasbil; 32.300 – proizvodnja športne opreme; 32.300 – proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo; 32.500 – proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov; 32.910 – proizvodnja metel in krtač; 32.990 – drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 33.110 – popravila kovinskih izdelkov; 33.120 – popravila strojev in naprav; 33.130 – popravila elektronskih in optičnih naprav; 33.140 – popravila električnih naprav; 33.190 – popravila drugih naprav; 33.200 – montaža industrijskih strojev in naprav; 41.200 – gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb; 43.310 – fasaderska in štukaterska dela; 43.320 – vgrajevanje stavbnega pohištva; 43.390 – druga zaključna gradbena dela; 43.910 – postavljanje ostrešij in krovska dela; 71.200 – tehnično preizkušanje in analiziranje; 74.100 – oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74.200 – fotografska dejavnost; 77.110 – dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup; 77.120 – dajanje tovornjakov v najem in zakup; 77.210 – dajanje športne opreme v najem in zakup; 77.220 – dajanje videokaset in plošč v najem; 77.290 – dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup; 77.310 – dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup; 77.320 – dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup; 77.330 – dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup; 77.340 – dajanje vodnih plovil v najem in zakup; 77.350 – dajanje zračnih plovil v najem in zakup; 77.390 – dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup; 80.100 – varovanje; 80.200 – nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov; 80.300 – poizvedovalne dejavnosti; 81.210 – splošno čiščenje stavb; 81.220 – drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme; 82.110 – nudenje celovitih pisarniških storitev; 82.190 – fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti; 82.200 – dejavnost klicnih centrov; 82.300 – organiziranje razstav, sejmov, srečanj; 82.920 – pakiranje; 82.990 – drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje; 85.320 – srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje; 85.510 – izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije; 85.520 – izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 85.530 – dejavnost vozniških šol; 85.590 – drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; 86.220 – specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost; 86.230 – zobozdravstvena dejavnost; 86.901 – alternativne oblike zdravljenja; 86.909 – druge zdravstvene dejavnosti; 88.109 – drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe; 90.010 – umetniško uprizarjanje; 90.020 – spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje; 90.030 – umetniško ustvarjanje; 90.040 – obratovanje objektov za kulturne prireditve; 93.130 – obratovanje fitnes objektov; 93.210 – dejavnost zabaviščnih parkov; 93.299 – druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas; 95.210 – popravila elektronskih naprav za široko rabo; 95.220 – popravila gospodinjskih in hišnih naprav in opreme; 95.230 – popravila obutve in usnjene galanterije; 95.240 – popravila pohištva; 95.250 – popravila ur in nakita; 95.290 – popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov; 96.010 – dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic; 96.021 – frizerska dejavnost; 96.022 – kozmetična in pedikerska dejavnost; 96.040 – dejavnosti za nego telesa; 96.090 – druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.

Izraz »družba« v tej kolektivni pogodbi pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah.

Ta kolektivna pogodba velja tudi za družbe drobnega gospodarstva, ki med trajanjem te kolektivne pogodbe postanejo člani GZS– PTZ in opravljajo gospodarske dejavnosti iz prvega odstavka.

Delodajalec in sindikat v posamezni družbi se lahko dogovorita, da se za odvisne družbe uporablja ta kolektivna pogodba, če velja za obvladujočo družbo. Če sindikata v odvisni družbi ni, lahko delodajalec to uredi s splošnim aktom.

Seznam članic GZS – PTZ je priloga te kolektivne pogodbe – zgoščenka, ki se dvakrat letno ažurira.

Stvarna veljavnost se nanaša na izrecno pooblastilo GZS – PTZ skladno z zakonom in Statutom GZS, da sklepa kolektivne pogodbe za svoje člane.

(osebna veljavnost)

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.

Za poslovodne delavce ta kolektivna pogodba ne velja.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

(časovna veljavnost)

Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe in se sklepa vsaki dve leti. Če do izteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost podaljša vsakokrat za eno leto.

V času teka odpovednega roka in v času podaljšane veljave delovnopravnih standardov si bosta stranki te kolektivne pogodbe prizadevali za sklenitev nove kolektivne pogodbe, ustrezno prilagojene novim gospodarskih in drugim razmeram.

(veljavnost in objava KPdg)

KPdg v obligacijskem delu stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbenih strank. V normativnem delu začne KPdg veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, tarifna priloga pa se začne uporabljati prvi koledarski dan naslednjega meseca po objavi.

Stroške objave KPdg v Uradnem listu RS nosi vsaka od strank do ene polovice.

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(sprememba ali dopolnitev KPdg)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev.

Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.

(sklenitev nove KPdg)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od pogodbenih strank najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.

Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove KPdg, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(odpoved KPdg)

Kolektivno pogodbo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.

Odpoved kolektivne pogodbe mora biti obrazložena.

Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(reševanje sporov med pogodbenima strankama ter sporov med uporabniki te kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki in uporabniki KPdg lahko medsebojne individualne in kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta na miren način s posredovanjem ali arbitražo.

Mirno reševanje sporov, dogovorjeno s to KPdg v obligacijskem ali normativnem delu, ni procesna predpostavka.

Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

Spori se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o kolektivnih pogodbah, Zakona o arbitraži in Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.

(mirno reševanje sporov s posredovanjem)

Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na podlagi pisnega predloga ene od pogodbenih strank ali uporabnika KPdg (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan priznan delovno pravni strokovnjak za posredovanje.

Nasprotni udeleženec se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni tako, da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek posredovanja. Obenem nasprotni udeleženec sprejme predlaganega strokovnjaka za posredovanje ali posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o strokovnjaku za posredovanje dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od začetka postopka posredovanja. Če tak sporazum ni dosežen, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.

Med postopkom posredovanja lahko katerakoli stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. Postopek se ustavi.

(postopek posredovanja)

V postopku posredovanja se uporabljajo načela Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.

V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni stranki skladno s svojimi pooblastili skleneta zavezujoč pisni sporazum.

Pisni sporazum strank, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot KPdg.

(arbitraža)

Stranki individualnega delovnega spora ali stranki kolektivnega delovnega spora se lahko ob nastanku spora, najkasneje pa v roku, ki ga določa zakon, pisno dogovorita za arbitražno reševanje spora.

Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašata obe stranki spora ali pred tri članskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta soglasno.

(arbitražni postopek)

Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata in predsednika arbitraže ali soglasje glede arbitra posameznika.

Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni od prejema predloga tako, da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka sprejme predlaganega predsednika arbitraže ali arbitra posameznika oziroma posreduje svoj predlog. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata oziroma arbitru posamezniku dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od sprejema izjave o začetku arbitražnega postopka. Če tak sporazum ni dosežen, se arbitražni postopek ustavi.

Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom se smiselno uporabljajo določbe Zakona o arbitraži.

Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika je v individualnem in kolektivnem delovnem sporu dokončna. Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

(komisija za spremljanje izvajanja KPdg)

Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za spremljanje izvajanja KPdg (v nadaljevanju: komisija). Vsaka pogodbena stranka imenuje enega člana, sporazumno pa imenujeta predsednika komisije.

Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po sklenitvi KPdg. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.

Komisija spremlja izvajanje KPdg in sprejema:

priporočila delodajalcem (uporabnikom) za izvajanje določb te kolektivne pogodbe in

priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.

Priporočilo delodajalcem za izvajanje določb te kolektivne pogodbe predstavlja strokovno mnenje komisije o načinu izvajanja določenega instituta v praksi.

Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za ureditev določenega vprašanja.

Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj, oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.

Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije pritegne tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.

Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

(pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

Pogodbena stranka je podpisnik te kolektivne pogodbe.

Uporabniki kolektivne pogodbe so vsi delodajalci, člani podpisnika te kolektivne pogodbe (torej pogodbene stranke) in pri njih zaposleni delavci.

Manjši delodajalec po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ga tako opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

Poslovodne osebe so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

Vodilni delavci so tisti delavci, ki imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje pogodb. Delodajalec jih določi s sistemizacijo delovnih mest ali drugim ustreznim aktom, mali delodajalec pa lahko s pogodbo o zaposlitvi.

Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji v skladu z zakonom.

Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delavce pri opravljanju določenega delovnega procesa. Organizacijske enote določi delodajalec.

Akt o sistemizaciji in organizaciji je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ali skupek sorodnih delovnih mest, ki tvorijo vrsto dela, določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta.

Vrsta del je skupek sorodnih delovnih mest, za katera se zahtevata enaka stopnja in vrsta izobrazbe.

Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(minimalni standardi)

Sklenjena pogodba o zaposlitvi mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

(razvrstitev del)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo za zasedbo delovnega mesta, določeno v aktu o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest. V primeru, da manjši delodajalec, skladno z ZDR ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, se delovno mesto razvršča glede na zahtevano stopnjo izobrazbe, kot izhaja iz prijave oziroma razpisa prostega delovnega mesta.

Delodajalec, ki je skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja dolžan sprejeti akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, mora pred njegovim sprejemom oziroma spremembo in dopolnitvijo pridobiti mnenje sindikata organiziranega pri delodajalcu.

(objava prostega delovnega mesta)

Delodajalec je dolžan, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, objaviti prosto delovno mesto. V objavi mora biti navedeno:

naziv ali kratek opis dela,

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat,

rok, v katerem se mora prijaviti kandidat,

rok, v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.

(predhodni preizkus)

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

Delodajalec imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali pooblaščeno osebo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke. Delodajalec lahko preizkusi le strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.

Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

Kandidat ima pravico do odškodnine v primeru delovne nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti, razen če ni ravnal skladno z navodili delodajalca pri poteku predhodnega preizkusa.

(vročitev predloga pogodbe o zaposlitvi)

Delodajalec je dolžan vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu najmanj pet delovnih dni pred predvidenim dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma nastopom dela.

(pogodba o zaposlitvi)

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

datum nastopa dela,

naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,

kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,

določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

konkurenčno klavzulo,

dolžino odpovednih rokov in

druge pravice in obveznosti skladno z zakonom in to kolektivno pogodbo.

V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, določil o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določil o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta in konkurenčne klavzule, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

(opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati)

V primeru, da delavec ne prične z delom na dogovorjeni datum v skladu s pogodbo o zaposlitvi, kot opravičeni razlogi štejejo:

bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom;

vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca.

(konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula)

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov ali ustanavljati podjetja z dejavnostjo, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Če delavec krši določbo prvega odstavka tega člena, krši pogodbene in druge obveznosti in delodajalec mu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

S pogodbo o zaposlitvi se natančneje določijo dela in naloge, ki jih delavec ne sme opravljati v času delovnega razmerja ter po prenehanju delovnega razmerja.

Če se delavec in delodajalec dogovorita o konkurenčni klavzuli, se ta določi v pogodbi o zaposlitvi v obsegu, vsebini in trajanju kot določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena:

razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas,

čas trajanja pogodbe za določen čas.

Manjši delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla,

v prvem letu, ko prvič začne opravljati dejavnost,

namesto uvedbe poskusnega dela lahko z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v trajanju, ki je s to kolektivno pogodbo določen za trajanje poskusnega dela ustrezne zahtevnosti.

(projektno delo)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primeru izvajanja projektnega dela.

Kot projektno delo se šteje delo, ki se prične na podlagi posebne pogodbe ter se izvaja in zaključi skladno s projektnim programom.

Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani GZS – PTZ.

Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

Za projektno delo se šteje delo, ki je organizirano tako, da je vsak projekt samostojen del poslovanja oziroma dejavnosti delodajalca, ki se tekoče (dnevno) opravlja.

V primeru, da projektno delo traja dalj kot dve leti, pripada delavcu odpravnina, kot da bi mu pogodba prenehala iz poslovnega razloga, v višini kot določa zakon.

(poskusno delo)

Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.

Poskusno delo traja največ:

Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi oziroma zunanjih sodelavcev strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec.

Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

Delodajalec lahko kadarkoli v času trajanja poskusnega dela poda pisno oceno o uspešno opravljenem delu.

Če delodajalec ob poteku poskusnega dela poda pisno oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

(uvajanje v delo)

Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec lahko uvede v delo.

Uvajanje v delo sestavlja:

seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,

seznanitev z vsebino dela, delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,

seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih nalog,

seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod nadzorom, kasneje samostojno),

seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost in s postopki ravnanja s temi podatki,

seznanitev z varstvom osebnih podatkov,

seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec ob pričetku uvajanja v delo imenuje enega ali več pooblaščenih delavcev, ki delavca uvedejo v delo. Pooblaščeni delavci morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec ali morajo opravljati delo na delovnem mestu ali vrsti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

(trajanje uvajanja v delo)

Uvajanje v delo lahko traja za delavce, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi:

Za delavce, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi in so se zaposlili prvič po končanem izobraževanju, lahko traja uvajanje v delo:

V času uvajanja v delo delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

V času uvajanja v delo v primerih iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do 100% osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela, za katero se uvaja. V primerih iz drugega odstavka tega člena pa ima delavec pravico do plače v višini, kot jo za pripravnika in delavca, ki se uvaja v delo, določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(medsebojno izključevanje)

Poskusno delo, uvajanje v delo in pripravništvo se med seboj izključujejo.

(pripravništvo)