Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila...

1919. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila

Na podlagi 76.a člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93) ter na podlagi 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Predmet uredbe

Ta uredba določil kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer je izveden ali se izvaja nedovoljeni poseg v prostor (v nadaljnjem besedilu: poseg) in ureja način njegovega plačila.

Stopnja degradacije in uzurpacije se ugotovita na podlagi značilnosti območja, kjer je poseg in na podlagi značilnosti posega samega.

II. KLASIFIKACIJA IN VREDNOTENJE PROSTORA KJER JE POSEG

2. člen

Kriteriji za vrednotenje prostora, kjer je poseg Prostor, kjer je izveden ali se izvaja poseg, se ovrednoti po:

1.

vrsti namenske rabe prostora, ki je določena s prostorskim izvedbenim aktom, za območje, za katero ni sprejeta, pa s prostorskimi sestavinami planskih aktov.

2.

vrsti izrabe kapacitete prostora, ki je določena s prostorskim izvedbenim aktom ali s prostorskimi sestavinami planskih aktov.

3.

vrsti in stopnji varovanja vrednot in varstvenega režima območja, ki jih določajo predpisi države, občine ali mesta, ali pa je zavarovanje predvideno s prostorskimi sestavinami planskih aktov.

3. člen

Vrsta namenske rabe zemljišča Prostor, kjer je poseg, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za:

1. nezazidljivo zemljišče s                             T1 = 160 točkami
    2. naselje ali drugo zazidljivo območje:
    a) stavbno zemljišče za infrastrukturne
objekte in naprave s                                    T1 = 100 točkami
    b) stavbno zemljišče za objekte javnega sektorja
ali centralnih dejavnosti s                             T1 = 80 točkami
    c) stavbno zemljišče, namenjenemu drugi kompleksni
gradnji s                                               T1 = 60 točkami
    č) drugo stavbno zemljišče s                        T1 = 40 točkami

Vsak poseg se točkuje po eni od osnov iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

Izraba kapacitete prostora

Prostor, kjer je poseg, se točkuje, če je za parcelo določen faktor izrabe z gradnjo stavbnega objekta presežen ali zmanjšan:

1. za več kot 100 odstotkov s                       T2 = 30 točkami
2. za manj kot 100 odstotkov s                      T2 = 10 točkami

Faktor izrabe je delež bruto etažne površine stavbnega objekta glede na celotno površino stavbnega zemljišča (gradbene parcele).

Če je individualni stavbni objekt zgrajen na območju, predvidenem za kompleksno oziroma blokovno gradnjo in faktor izrabe ni določen, se šteje, da je zmanjšan za več kot 100 odstotkov.

Če na območju, določenem za individualno gradnjo faktor izrabe ni določen, razmerje med bruto etažno površino stavbnega objekta in celotno površino stavbnega zemljišča pa znaša:

-

več kot 1.0 se šteje, da je faktor izrabe presežen za več kot 100 odstotkov;

-

od 0,5 do 1,0 se šteje, da je faktor izrabe presežen za manj kot 100 odstotkov.

Bruto etažna površina etaž stavbnega objekta iz prejšnjega odstavka, ki so višje od 2,8 metra, se pri izračunu po prejšnjem odstavku pomnoži s faktorjem 1,5.

5. člen

Vrsta in stopnja varovanja vrednot in varstveni režimi Prostor, kjer je poseg, se glede na varovanje vrednot in varstveni režim prostora točkuje, če gre za:

1. prvo območje kmetijskih zemljišč s                 T3 = 60 točkami
    2. območje:
    – varovalnega gozda s                                T3 = 120 točkami
    – gozda s posebnim pomenom s                          T3 = 80 točkami
    3. območje varovanja vodnega vira:
    – v najožjem varovalnem pasu s                       T3 = 160 točkami
    – v ožjem varstvenem pasu s                          T3 = 120 točkami
    – v širšem varstvenem pasu s                          T3 = 40 točkami
    4. območje pridobivanja rudnin (v raziskovalnem
ali pridobivalnem prostoru) s                             T3 = 40 točkami
    5. območje naravne in kulturne dediščine:
    a) v narodnem parku:
    – na osrednjem območju s                             T3 = 160 točkami
    – na širšem območju s                                T3 = 120 ročkami
    b) v regijskem in krajinskem parku s                  T3 = 80 točkami
    e) v naravnem rezervatu, območju naravnega
spomenika ali spomenika oblikovane narave s              T3 = 160 točkami
    č) v območju kulturnih in zgodovinskih spomenikov:
    – državnega pomena s                                 T3 = 160 točkami
    – lokalnega (občinskega) pomena s                    T3 = 120 točkami
    6. območja ob vodah:
    a) za poseg v oddaljenosti od obalne črte morja
ali jezera, ki jo določa črta najvišjega vodostaja plime:
    – od 0 m do 50 m s                                   T3 = 160 točkami
    – od 50 m do 100 m s                                 T3 = 120 točkami
    – od 100 m do 200 ms                                  T3 = 40 točkami
    b) za poseg v oddaljenosti od obrežne črte reke,
ki jo določa črta višine srednje letne vode:
    – od 0 m do 10 ms                                    T3 = 120 točkami
    – od 10 m do 20 m s                                   T3 = 80 točkami
    – od 20 do 50 ms                                      T3 = 40 točkami

Če se poseg lahko točkuje po več osnovah iz prejšnjega odstavka se dobljene točke seštevajo.

III. KLASIFIKACIJA IN VREDNOTENJE POSEGA GLEDE NA NJEGOVE ZNAČILNOSTI

6. člen