Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno...

748.

Na podlagi 62. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami ("Uradni list SFRJ" št. 15/65) je določila Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine na svoji seji dne 12. julija 1965 spodnje prečiščeno besedilo zakona o prometu z zemljišči in stavbami.

Prečiščeno besedilo zakona o prometu z zemljišči in stavbami obsega zakon o prometu z zemljišči in stavbami ("Uradni list FLRJ" št. 26/54), zakon o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljen v "Uradnem listu FLRJ" št. 19/55, zakon o spremembi zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljen v "Uradnem listu FLRJ" št. 30/62, ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljena v "Uradnem listu FLRJ" št. 53/62 in v "Uradnem listu SFRJ" št. 15/65, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni zakon in kdaj so začele veljati njegove spremembe.

AS št. 330.

Beograd, 12. julija 1965.

Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Zvezne skupščine: Veljko Zeković s. r.

Z A K O N
O PROMETU Z ZEMLJIŠČI IN STAVBAMI
(prečiščeno besedilo)

I. Splošne določbe

1. člen

Kmetijska zemljišča, ki so družbena lastnina, se ne morejo odtujevati, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Stavbna zemljišča, ki so družbena lastnina, se ne morejo odtujevati pač pa se na njih lahko pridobijo pravice, ki jih določa zakon.

Stavbe, ki so družbena lastnina, so lahko v prometu ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

2. člen

Nepremičnine, ki so v splošni rabi, niso v prometu.

3. člen

Prenos pravice uporabe kmetijskih in stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina, se ureja s posebnim zveznim zakonom.

4. člen

Delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti lahko pridobivajo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, z odplačnim pravnim poslom stavbe, ne glede na to, čigava last so, in zemljišča od občanov in civilnih pravnih oseb.

Delovna organizacije in družbeno-politične skupnosti lahko pridobivajo z neodplačnim pravnim poslom zemljišča in stavbe, ki so v prometu.

5. člen

Promet z zemljišči in stavbami, na katerih je lastninska pravica, je prost med občani, med civilnimi pravnimi osebami in med enimi in drugimi.

Družbeno-politične organizacije in društva lahko skladno z zakonom pridobivajo zemljišča, na katerih je možna lastninska pravica, če so jim potrebna za uresničevanja njihovih nalog, in odtujevati zemljišča, na katerih imajo lastninsko pravico.

Glede pridobivanja in odtujevanja poslovnih stavb veljajo za družbeno-politične organizacije in društva določbe zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, glede pridobivanja in odtujevanja stanovanjskih hiš pa določbe zakona o lastnini na delih stavb.

6. člen

Z odtujitvijo zemljišča, na katerem je lastninska pravica, se prenese tudi lastninska pravica na stavbi, ki stoji na njem, če ni v pogodbi drugače določeno.

Z odtujitvijo stavbe, ki je družbena lastnina, pridobitelj stavbe ne pridobi lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, na katerem stoji stavba, pač pa pridobi pravico uporabe tega zemljišča, dokler je na njem stavba.

S prenosom pravica uporabe ali z odtujitvijo kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini pridobitelj zemljišča ne pridobi hkrati pravice uporabe oziroma lastninske pravica na kmetijskem poslopju, ki stoji na njem, če ni v pogodbi drugače določeno.

7. člen

V prometu so lahko tudi posamezni deli stavb (stanovanja in poslovni prostori).

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za promet s posameznimi deli stavbe, če niso v posebnem zveznem predpisu posamezna vprašanja drugače urejena.

8. člen

Tuji državljani lahko ob vzajemnosti razpolagajo v Jugoslaviji z zemljišči in stavbami, ki so jih podedovali enako kot jugoslovanski državljani, če ni v mednarodni pogodbi drugače urejeno.

Zvezni sekretariat za finance lahko določi, da smejo tuji državljani pridobivati zemljišča in stavbe tudi na kakšni drugi podlagi.

9. člen

Pogodba, s katero se prenese pravica uporabe ali lastninska pravica na zemljišču ali stavbi, mora biti pismena.

Pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima nobenega pravnega učinka.

10. člen

Delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti prodajajo družbeno-političnim organizacijam in društvom stavbe na javni dražbi, po pismenih kupnih ponudbah ali pa z neposrednim dogovorom.

Organ delovne organizacije ali družbeno-politične skupnosti, ki odloča o prodaji stavbe, določi tudi, kako naj se stavba proda.

Občanom in civilnim pravnim osebam prodajajo delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti stavbe na javni dražbi oziroma po pismenih, kupnih ponudbah, z neposrednim dogovorom pa le tedaj, če ostane javna dražba oziroma prodaja s pismenimi ponudbami brez uspeha.

Pogodba, sklenjena v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, je nična.

11. člen

Pogodba, na podlagi katere delovna organizacija ali družbeno-politična skupnost pridobi odplačno ali odtuji zemljišče ali stavbo, je nična, če v danem primeru zemljišče ali stavba po tem zakonu ne mora biti predmet take pogodbe.

12. člen

Določbe tega zakona o nakupu in prodaji zemljišč in stavb se uporabljajo tudi za druge odplačne pravne posle, ki se sklenejo zaradi pridobitve teh nepremičnin.

II. Pridobitev lastninske pravice na zemljiščih in stavbah

13. člen

Občani, civilne pravne osebe, družbeno-politične organizacije in društva (imetniki lastninske pravice) imajo lahko lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču, stanovanjski hiši in poslovni stavbi, stanovanjih in poslovnih prostorih kot posameznih delih stavb (nepremičninah) v mejah in ob pogojih, ki jih določajo posebni zakoni.

14. člen

Če pridobi imetnik lastninske pravice na nepremičnini iz 13. člena tega zakona lastninsko pravico, ki presega predpisani maksimum, mora v tridesetih dneh od dneva, ko za to zve, naznaniti to pristojnemu občinskemu organu.

Prvi odstavek tega člena velja tudi, če preneha pogoj, s katerim je imetnik lastninske pravice mogel imeti to pravico na določeni nepremičnini, kakor tudi, če občan iz kakršnegakoli naslova pride v posest kmetijskega zemljišča, ki presega predpisani maksimum.

15. člen

Če imetnik lastninske pravice podeduje nepremičnino, ki skupaj z nepremičnino, na kateri že ima lastninsko pravico, presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh nepremičnin, na kateri namerava obdržati lastninsko pravico.

Izjavo, s katero izbere nepremičnino v smislu prvega odstavka tega člena, lahko poda imetnik lastninske pravice, ko naznani presežek (prvi odstavek 14. člena), ali pa v poznejšem roku, ki mu ga določi občinski upravni organ za premoženjskopravne zadeve in ki ne sme biti krajši kot petnajst dni.

Če imetnik lastninske pravice izbere nepremičnino, ki jo namerava obdržati v lasti, ugotovi občinski upravni organ za premoženjskopravne zadeve z odločbo, da je druga nepremičnina, ki presega z zakonom določeni maksimum, postala družbena lastnina.

Če imetnik lastninske pravice ne izbere, določi občinski organ za premoženjskopravne zadeve z odločbo, katera nepremičnina iz podedovanega presežka postane družbena lastnina.

Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena veljajo smiselno tudi, če naj bi imetnik lastninske pravice podedoval nepremičnino, na kateri po zakonu ne more imeti lastninske pravice.

16. člen

Za nepremičnino, ki postane po 15. členu tega zakona družbena lastnina, ima prejšnji lastnik pravico do odškodnine; ta se odmeri tako, kot je predpisano v zakonu o razlastitvi.

17. člen

Kadar pridobi imetnik lastninske pravice nepremičnino, ki presega z zakonom določeni maksimum, kako drugače, ne pa z dedovanjem, ali pridobi nepremičnino, na kateri po zakonu ne more imeti lastninske pravice, izda občinski upravni organ za premoženjskopravne zadeve odločbo, da postane ta nepremičnina družbena lastnina.

V primerih iz prvega odstavka tega člena prejšnji lastnik nepremičnine zanjo nima pravice do odškodnine.

Prvi in dragi odstavek tega člena ne posegata v medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.

III. Promet z zemljišči in stavbami med delovnimi organizacijami ter občani in civilnimi pravnimi osebami

18. člen

Delovna organizacija lahko da kmetijsko zemljišče ali stavbno zemljišče izven ožjega gradbenega okoliša, na katerem ima pravico uporabe, občanu ali civilni pravni osebi v zamenjavo za drugo zemljišče, ali pa jima tako zemljišče proda, da si kupi od občana ali civilne pravne osebe druga zemljišče.

19. člen

Delovna organizacija sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano zemljišče, samo za nakup drugega zemljišča.

Razliko med prodajno in kupno ceno za zemljišče, kakor tudi denarni znesek, ki ga pri zamenjavi prejme poleg zemljišča, mora delovna organizacija vložiti v poslovni sklad.

20. člen

Delovna organizacija lahko proda občanu ali civilni pravni osebi poslovno stavbo, ki jima je potrebna za opravljanje njune dovoljene dejavnosti.

Denarni znesek, ki ga dobi s prodajo poslovne stavbe, sme delovna organizacija uporabiti samo za zgraditev ali nakup drugega osnovnega sredstva ali vložiti v poslovni sklad.

21. člen

Delovna organizacija lahko občanu proda družinsko stanovanjsko hišo.

Denarni znesek, ki ga dobi s prodajo stanovanjska hiše, sme delovna organizacija uporabiti samo za nakup ali zgraditev stavbe ali drugega objekta, ali pa ga vložiti v ustrezen sklad.

Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo)