Uredba o državnem prostorskem načrtu za vetrno...

2927. Uredba o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica

Na podlagi drugega odstavka 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr., 57/12 in 61/17 - ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga državnega prostorskega načrta)

(1)

S to uredbo se v skladu z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 - ZPNačrt, 61/17 - ZUreP-2 in 199/21 - ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)

Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)

V prostorskem informacijskem sistemu je grafični del državnega prostorskega načrta objavljen z identifikacijsko številko 992.

(4)

Državni prostorski načrt je v juniju 2024 s številko projekta 2018-ŠV_DPN-033 izdelalo podjetje Urbis, d. o. o., Maribor.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2)

Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Dravograd.

(3)

Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje, odločba Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije št. 35409-76/2024-3 z dne 13. junija 2024.

(4)

Oznake, navedene v 3, 8, 9, 10, 11, 12, 24, 25, 27, 29. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo te prostorske ureditve:

-

trije vetrni agregati, vključno z montažnimi platoji (stojna mesta vetrnic),

-

povezovalni 20 kV-kablovodi med posameznimi vetrnimi agregati do 20kV-stikališča VE Ojstrica,

-

20 kV-kablovod od stikališča VE Ojstrica do RTP 110/20 kV Dravograd za vključitev v obstoječe elektroenergetsko omrežje,

-

dostopne poti,

-

plato za potrebe gradbišča in dva platoja za začasno shranjevanje humusa ter

-

vse druge ureditve, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1)

Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah, navedenih po posameznih ureditvah:

a)

območje polja vetrnih agregatov s spremljajočimi ureditvami (stojišča vetrnih agregatov, montažni platoji, povezovalne ceste, kablovod med posameznimi vetrnimi agregati, gradbiščni plato, plato za začasno odlaganje izkopanega materiala):

-

k. o. Ojstrica (833): 78;

-

k. o. Duh na Ojstrici (834): 1, 694/1;

-

k. o. Velka (835): 1/1, 67/1, 67/2, 84, 299/1;

b)

območje dostopnih cest:

-

k. o. Goriški Vrh (832): 6, 11, 12, 25, 68, 69, 71, 922, 974;

-

k. o. Ojstrica (833): *1/1, 1, 4, 5/1, 6/1, 12/1, 10, 13, 16, 17, 18, 20, 23, 25, 27, 31, 33, 35;

c)

območje kablovoda od VA1 do RTP Dravograd:

-

k. o. Dravograd (829): 837, 838, 866, 867, 875, 886, 1093, 1093, 1095, 1096, 1299, 1301, 1302, 1306, 1308, 1312, 1347, 1360, 1063/1, 1063/2, 1063/3, 1063/4, 1063/4, 1067/4, 1067/4, 1094/1, 1094/10, 1094/9, 116/1, 116/2, 117/1, 117/1, 117/1, 1209/5, 125/2, 127/3, 129/4, 129/5, 1300/1, 1303/1, 1307/2, 1310/1, 1310/3, 1310/4, 135/1, 135/2, 141/1, 141/2, 38/1, 38/5, 40/5, 40/6, 41/4, 41/5, 876/1, 877/2, 887/1;

-

k. o. Ojstrica (833): 78, 80, 81, 91, 244, 245, 247, 248, 251, 256, 261, 538, 246/1, 246/2, 262/1, 528/2, 83/1, 83/2, 90/1, 92/1, 92/2, 98/1;

-

k. o. Duh na Ojstrici (834): *47, 1, 197, 199, 563, 591, 592, 596, 599, 605, 606, 607, 622, 623, 625, 628, 629, 711, 712, 731, 738, 745, 747, 749, 750, 198/2, 198/2, 200/1, 200/3, 204/1, 584/1, 584/2, 585/1, 593/3, 597/1, 597/6, 609/1, 621/1, 621/2, 630/2, 630/3, 630/4, 630/5, 643/2, 643/3, 647/2, 647/3, 647/4, 650/1, 652/4, 652/5, 653/1, 653/2, 653/4, 654/2, 654/3, 654/4, 657/1, 693/2, 693/3, 716/4, 718/2, 718/3, 718/4, 732/1, 732/2, 735/1, 737/1, 739/1, 746/2, 748/1, 748/2;

-

k. o. Otiški Vrh I (840): 212/1, 212/8, 1288/1;

-

k. o. Otiški Vrh II (841): 1169/5, 1169/9, 1288/4, 1288/5;

-

k. o. Dobrova (842): 54/4, 54/6, 55/2, 55/3, 78/3, 79/1, 79/2, 102, 458, 459, 465, 467, 539, 103/1, 103/2, 452/5, 454/1, 454/3, 455/1, 466/1, 498/9, 536/9, 559/2, 565/1.

(2)

Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel - listi št. 2.1-2.5.

5. člen

(raba zemljišč)

(1)

Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene te rabe zemljišč:

a)

zemljišča izključne rabe so na območju montažnih platojev za umestitev vetrnih agregatov ter zemljišča dostopnih in povezovalnih poti;

b)

zemljišča omejene rabe so:

-

zemljišča na območju 1 m od osi 20 kV-kablovoda obojestransko zunaj območij izključne rabe,

-

zemljišča za prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture;

c)

zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.

(2)

Namenska raba zemljišč, razen tistih na območjih izključne rabe, se ne spreminja.

(3)

Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 13. členu te uredbe.

IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

6. člen

(montažni platoji)

(1)

Za stojna mesta vetrnih agregatov se izvedejo trije montažni platoji. Zunanje mere montažnih platojev znašajo približno 180 m × 60 m. Površine montažnega platoja se po končani gradnji zmanjšajo, del površin se povrne v prvotno stanje oziroma renaturira.

(2)

Za montažne platoje se izvedejo nasipi v naklonu 1:1,5 in vkopi v naklonu 1:1.

(3)

Višina montažnih platojev je določena tako, da se masne bilance montažnih platojev, ki so potrebni za fazo gradnje, čim bolj izravnajo.

7. člen

(vetrni agregati)

(1)

Na območju državnega prostorskega načrta je po slemenu Morijevega vrha na nadmorski višini približno 1300 m načrtovana umestitev treh vetrnih agregatov.

(2)

Vsak vetrni agregat je umeščen na betonski ali jekleni stolp višine med 120 in 155 m, na katerega je umeščena turbina z generatorjem z vso potrebno opremo. Temelji za posamezni vetrni agregat so masivni armiranobetonski bloki, ki s svojo težo stabilizirajo zunanje vplive. Temeljijo se plitvo (valj ali večstrana prizma). Temelj se zasuje in zatravi. Pri izdelavi dokumentacije za izvedbo gradnje se nadgradi inženirsko geološko poročilo, za potrebe katerega se izvedejo geofizikalne raziskave, sondažne raziskave, dopolnilne raziskave v vrtinah in laboratorijske preiskave ter izdela geotehnični elaborat z dokazi o zanesljivosti predvidenega sistema temeljenja.

(3)

Pri izbiri tehnične opreme za vetrne agregate je treba upoštevati izdelane strokovne podlage. Investitor mora zagotoviti, da bo za vgradnjo izbral takšno opremo, da niso presežene predpisane mejne vrednosti hrupa v okolju. Oprema mora vključevati mehanizem, ki omogoča tehnične ukrepe za dodatno zniževanje hrupa, če se na podlagi izvedenih monitoringov ugotovi potreba po tem.

(4)

Vsak vetrni agregat je označen z opozorilnimi lučmi, ki gorijo ponoči (lahko gorijo zmeraj ali pa sinhrono utripajo z zahtevano frekvenco).

8. člen

(kablovodi)

(1)

Posamezni vetrni agregati so s kablovodi nazivne napetosti 20 kV medsebojno povezani z 20 kV-stikališčem VE Ojstrica. V vsakem stolpu vetrnega agregata je transformator. Predvideni srednje napetostni (20 kV) kabli se položijo v jarek ob trasi cest med stojišči vetrnih agregatov. Skupna dolžina kablovoda med posameznimi vetrnimi agregati je 1.350 m.

(2)

Od vetrnega agregata VA-1 se izvede kablovod 20 kV do RTP 110/20 kV Dravograd, kjer se priključi na srednjenapetostne 20 kV-zbiralnice. Dolžina priključnega 20 kV-kablovoda do RTP Dravograd je 8.200 m.

(3)

Trasa kablovoda poteka od stikališča pri VA-1 po in ob gozdu do trase obstoječega DV 20 kV D66, nato ob lokalni cesti LC 578061 do glavne ceste Dravograd-Maribor. V križišču glavne ceste in priključka do čistilne naprave trasa križa glavno cesto in se nadaljuje do kolesarske poti ob Dravi. V nadaljevanju trasa poteka ob kolesarski poti do HE Dravograd, kjer Dravo prečka po jezovni zgradbi. Na nasprotni strani jezovne zgradbe se trasa nadaljuje čez dvorišče in stikališče 110 kV ter ob trasi 110 kV-daljnovodov do RTP Dravograd. Pred RTP Dravograd kablovod čez mostno konstrukcijo križa reko Mežo.

9. člen

(dostopne ceste)

(1)

Za potrebe gradnje in dostopov do vetrne elektrarne se izvedejo nove makadamske ceste:

-

dostopna cesta do stojnih mest VA v dolžini 2620 m se naveže na dostopno cesto v Republiki Avstriji (ta ni predmet državnega prostorskega načrtovanja);

-

povezovalna cesta med montažnima platojema VA-1 in VA-3 ter povezovalna cesta do montažnega platoja VA-2 v skupni dolžini 880 m;

-

dostopna cesta iz smeri Dravograda v skupni dolžini 1700 m. Na tej trasi sta dva odseka (med profili EP2 in EP4 ter EP23 in EP31) v skupni dolžini 400 m, kjer trasa poteka po vodovarstvenem območju, ki se izvede v asfaltu.

(2)

Normalni prečni prerez dostopne in povezovalnih cest znaša 7 m. Normalni prečni prerez dostopne ceste iz smeri Dravograda znaša 5 m.

(3)

Vzdrževalna pot v času obratovanja ter dostopna gradbiščna cesta za manjši tovor in osebni promet potekata od Dravograda po obstoječi lokalni cesti LC 078021 ter v nadaljevanju po LC 078051 in v dolžini 1 km po obstoječi gozdni poti do priključka na novo načrtovano gradbiščno cesto. Preureditev lokalnih cest ni potrebna.

(4)

Na trasi dostopne ceste do stojnih mest VA se na prečkanju Ojstriškega potoka izvede prepust (prepust 1), na dostopni cesti iz smeri Dravograda, ki dvakrat prečka obstoječa potoka, pa se izvedeta dva prepusta (prepust 2 in 3). Prepusti so teh dimenzij:

-

prepust 1: betonski škatlasti prepust 2,2 x 1,5 m;

-

prepust 2: betonski cevni prepust fi 1,0 m;

-

prepust 3: betonski škatlasti prepust 2,0 x 1,5 m.

10. člen

(podporne in oporne konstrukcije)

Na trasi dostopne ceste do stojnih mest VA se izvedeta dve kamniti zložbi skupne dolžine 300 m:

-

podporna kamnita zložba KZ1 dolžine 195 m in višine do 5,6 m;

-

oporna kamnita zložba KZ2 dolžine 105 m in višine do 8,4 m.

11. člen

(odvodnjavanje)

(1)

Voda na dostopnih in povezovalnih cestah se z makadamskega cestišča v vkopu odvaja prek jarkov in v nasipu razpršeno na teren. Za potrebe odvodnjavanja se v makadamskem vozišču v prečni smeri izvedejo dražniki.

(2)

Na asfaltiranem delu dostopne ceste iz smeri Dravograda se zagotovi kontrolirana odvodnja meteornih vod. Izvedeta se dve ločeni meteorni kanalizaciji, ki se ločeno priključita na lovilec olj. Iz dveh lovilcev olj je predviden iztok meteorne kanalizacije na teren.

12. člen

(pogoji za krajinsko arhitekturno oblikovanje)

(1)

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske in načrtovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa na območju montažnih platojev, rešitve v zvezi z urejanjem in rekultivacijo gradbiščnih platojev in začasnih deponij materiala ter s sanacijo gozdnega roba in sanacijo živic v odprti krajini. Vse zasaditve se izvedejo z lokalno značilnimi rastlinskimi in travnatimi vrstami.

(2)

Platoji na vseh treh stojiščih se projektirajo v najmanjšem potrebnem obsegu in čim bolj prilagojeno poteku obstoječega terena, tako da nastane čim manj usekov in nasipov in je obseg odstranitve obstoječe gozdne vegetacije čim manjši. Kolikor je to mogoče je treba ohranjati gozdno zarast na površinah ob stojiščih, ki so v vidnem stiku s poselitvijo in turističnimi točkami (vedute s pomembnih točk opazovanja).

(3)

Oblikovanje reliefa:

-

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz;

-

vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da se omogoči izvedba sanacijskih zasaditev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi.

(4)

Vse nasipne in vkopne brežine montažnih platojev in dostopnih cest se ob koncu gradnje humusirajo oziroma rekultivirajo v skladu z rešitvami v načrtu krajinske arhitekture. Po končani gradnji se rekultivirajo tudi vse tiste površine, ki pri obratovanju niso potrebne, vključno s površinami predhodno odstranjenih platojev za potrebe gradbišča in začasno odlaganje materiala.

(5)

Pred gradnjo kablovoda se v celotnem delovnem pasu odstrani obstoječa zarast. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani samo na mestih, kjer je to potrebno zaradi gradnje kablovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se v čim večjem obsegu ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa.

(6)

V tamponski coni med mejnim sestojem gozda in odprtimi prostori vetrnih agregatov se oblikuje mehak gozdni rob (v skupni dolžini približno 1500 m) tako, da se v smeri od vetrnega agregata proti gozdu najprej izvede sajenje grmovnic in nizkega drevja ter v nadaljevanju večjih dreves, s čimer se doseže sestojna streha v obliki parabole. Novo načrtovani gozdni rob mora biti valovit ter višinsko in vodoravno členjen. Območja začasnih gradbenih platojev ob agregatih in območja začasnega deponiranja materiala se po končani gradnji pogozdijo. Sadijo naj še plodonosne lokalno značilne listopadne vrste, da se obogatijo borni prehranski pogoji za gozdno favno. Pri izdelavi zasaditvenega načrta in njegovi izvedbi je treba zagotoviti sodelovanje strokovnjaka s področja gozdarstva.

(7)

Varovalni pas v širini 1 m na obeh straneh od osi kablovoda se z drevnino ne zasaja, temveč samo humusira in zatravi.

(8)

Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob ter izvede rekultivacija kmetijskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase cest in kablovoda ter območjih montažnih platojev.

(9)

Barvanje vetrnih agregatov se izvede z nesvetlečo barvo v svetlo sivem odtenku, brez poslikav, logotipov in podobnih oznak.

13. člen

(dopustni posegi in druge dopustne dejavnosti)

(1)

Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi ti posegi pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom:

-

gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,

-

urejanje vodotokov,

-

izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na zemljiščih izven izključne rabe (cesta), določene v 5. členu te uredbe,

-

postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja področje razvrščanja objektov, in v skladu z določili na območju veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki veljajo za istovrstne posege in dejavnosti,

-

izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.

(2)

Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.

(3)

Za vse posege na območjih kulturne dediščine, območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja mnenjedajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.

(4)

Na območju omejene rabe se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le na način in pod pogoji, določenimi v soglasju s pristojnim sistemskim operaterjem.

V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE

14. člen

(skupne določbe)

(1)

Zaradi gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.

(2)

Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-

projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;

-

če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v sklad s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;

-

trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;

-

gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;

-

pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(3)

Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 1.1 do št. 1.5.

15. člen

(državne in občinske ceste)

(1)

Križanje kablovoda 20 kV z državnimi cestami se izvede izven območja cestnih priključkov s podvrtavanjem čim bolj pravokotno na os ceste. Kadar to ni mogoče, investitor v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, za prekop ceste pridobi soglasje lastnika in upravljavca državnih cest.

(2)

Pri projektiranju kablovoda v varovalnem pasu cest je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca.