Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3842/1999, stran 12594 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3842/1999

3842. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:

-

Piran – Cerkev sv. Jurija (EŠD 516),

-

Piran – Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188),

-

Piran – Krstilnica sv. Janeza Krstnika (EŠD 3873).
Enote imajo zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev, zvonik in krstilnica župnijske cerkve sv. Jurija so edinstven baročni sakralni kompleks v Sloveniji, ki stoji na najbolj dominantni vzpetini slovenske obale in nad srednjeveškim jedrom Pirana. Cerkveno središče ima pomembno vlogo v zgodovini razvoja mesta, saj so na prostoru baročne arhitekture stali objekti že v prazgodovini, antiki in v srednjem veku. Baročno cerkveno središče odlikuje pretehtana postavitev posameznih arhitektur, ki je podrejena urbanistični mestni zasnovi in zgledom beneškega stavbarstva.

3

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).