Navodilo za izvajanje sklepa o pogojih in načinu...

2402. Navodilo za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), 12. točke sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99) in 13. točke sklepa o načinu in pogojih, pod katerimi nerezident kupuje vrednostne papirje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/99) ter 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino

A. SPLOŠNA DOLOČILA

1.

S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa iz 1. točke sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (v nadaljevanju: sklep).

2.

Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.

Prilivna banka je banka, ki je prejela sredstva na svoj račun v tujini ali gotovino ter banka, ki vodi račun nerezidenta, v breme katerega je izvršeno plačilo.

Izplačilna banka je banka, ki bo odobrila račun ali izplačala priliv upravičencu plačila.

3.

Pooblaščene banke (v nadaljevanju: banke) so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine ter potrdila o kritju, razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.

4.

Banke vodijo vse devizne račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi.

B. PLAČILNI PROMET V TUJI VALUTI

I. PLAČILA IZ TUJINE

PLAČILA Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV

5.

Banka je dolžna upravičencu plačila, katerega račun je odobrila v skladu s sklepom, poslati izpis računa, po potrebi pa tudi dokument (npr. plačilni nalog), potreben upravičencu plačila za identifikacijo plačila in za določitev šifre osnove plačila za statistiko Banke Slovenije.

6.

Kadar račun upravičenca ni naveden, banka obvesti o prejetem plačilu upravičenca plačila s plačilnim nalogom.

7.

Kadar je prilivna banka tudi izplačilna banka knjiži:

-

v breme računa 3100, 3000, 701, 708

-

v dobro prehodnega deviznega računa ali računa upravičenca plačila. V primeru, da prilivna banka ni tudi izplačilna banka, mora prilivna banka najkasneje naslednji delovni dan po prejemu kritja obvestiti izplačilno banko o prejetem prilivu in prenesti sredstva na izplačilno banko. Prilivna banka knjiži:

-

v breme računa 3100, 3000, 701, 708

-

v dobro računa 7000 ali 311. Izplačilna banka knjiži:

-

v breme računa 311 ali 7000

-

v dobro prehodnega deviznega računa ali v dobro računa upravičenca plačila.

Banki si lahko v predpisanih rokih zagotovita kritje tudi na računu 3100.

Kadar izplačilna banka ni hkrati tudi prilivna banka, mora zagotoviti statistiko za Banko Slovenije izplačilna banka.

8.

Plačilo iz tujine z inkasom dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.

PLAČILO Z AKREDITIVOM

9.

Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v skladu s 5. do 6. točko tega navodila. Upravičenec plačila banki hkrati z akreditivnimi dokumenti predloži podatke za statistiko Banke Slovenije.

Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 s plačilnim nalogom, instrument plačila 3, šifra osnove 514; Plačilo po akreditivu pa v breme računa 704 in v dobro prehodnega deviznega računa ali v dobro računa upravičenca plačila. Banka obdela plačilo na način v skladu s iz 5. do 6. točke tega navodila.

10.

Potrjen loro akreditiv knjiži banka zunajbilančno.

PLAČILO S ČEKOM

11.

Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 5. do 6. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 3020

-

v dobro prehodnega deviznega računa ali računa upravičenca plačila. Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi podatke za statistiko Banke Slovenije. Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi unovčenja in s splošnim deviznim nalogom (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:

-

v breme računa 3021

-

v dobro računa 3020. Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela s plačilnim nalogom (šifra osnove 515) in knjiži:

-

v breme računa 3100

-

v dobro računa 3021.

12.

Čeke, ki jih banka po prezentaciji ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 5. do 6. točke tega navodila s tem da banka, kolikor z upravičencem plačila nima dogovora o regresu plačila v primeru storna priliva, šele, ko to postane dokončno.

II. PLAČILA V TUJINO

13.

Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki plačilni nalog, ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del.

Nalogodajalec ni dolžan predložiti dokumenta iz 8. točke sklepa, iz katerega je razvidna osnova plačila, kadar znesek plačilnega naloga ne presega 500.000,00 SIT.

Nalogu za plačilo v tujino iz naslova kapitalskih poslov je nalogodajalec – rezident dolžan ne glede na znesek plačila in 9. točko sklepa predložiti na vpogled naslednjo dokumentacijo:

-

kreditni posel:

a)

pri vračilu kredita nerezidentu – s strani Banke Slovenije potrjen obrazec N-2, N-2-P;

b)

pri odobritvi kredita nerezidentu – s strani Banke Slovenije potrjen obrazec O-1, O-1-P ali podpisano kreditno pogodbo;

-

plačilo iz naslova pravic industrijske lastnine: pogodbo, iz katere morata jasno izhajati višina in datum zapadlosti obveznosti;

-

plačilo v tujino iz naslova pravice do deleža pri dobičku:

a)

delež pri dobičku delniške družbe (za izplačila dividend oziroma vmesnih dividend delničarjem – nerezidentom):

-

dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom;

-

potrditev pristojnega organa o razdelitvi dobička med delničarje v notarskem zapisu;

-

dokazilo o članstvu v delniški družbi;

b)

delež pri dobičku v družbah, ki niso delniške družbe:

-

dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom;

-

družbeno pogodbo;

-

plačilo v tujino iz naslova prenosa deleža v domačem podjetju:

-

pogodbo o odsvojitvi deleža v obliki notarskega zapisa ali pravnomočen sklep o dedovanju ali izpis iz sodnega registra o zmanjšanju kapitala;

-

družbeno pogodbo;

-

dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom.

PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV

14.

Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:

-

v breme računa nalogodajalca ali prehodnega deviznega računa

-

v dobro računa 3100, 3000, 701 ali 708. Če nalogodajalec – rezident fizična oseba ali nerezident zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro 797 ali 898.

PLAČILO Z AKREDITIVOM

15.

Banka se lahko s komitentom dogovori za plačilo kritja tudi po sprejemu naloga, vendar najkasneje na dan plačila po akreditivu.

16.

Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, banka kritje knjiži s plačilnim nalogom, instrument plačila 3 in knjiži:

-

v breme računa nalogodajalca

-

v dobro računa 7192
in

-

v breme računa 3150

-

v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove).

Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži s splošnim deviznim nalogom:

-

v breme računa 7192

-

v dobro računa 3150.

Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del s plačilnim nalogom, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži:

-

storno v dobro računa 3100

-

storno v breme računa 3150.

17.

Banka knjiži odprtje akreditiva zunajbilančno.

18.

Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist nerezidenta, banka najprej knjiži plačilo iz tujine:

-

v breme računa 3100

-

v dobro računa 7042
in

-

v breme računa 7042

-

v dobro računa upravičenca plačila ali prehodnega deviznega računa (provizija),

plačilo v tujino pa:

-

v breme računa 7042

-

v dobro računa 3100.

19.

V primeru, da rezident odpre akreditiv pri domači banki v korist nerezidenta in ga le-ta prenese v korist rezidenta, banka knjiži po prenesenem delu akreditiva na računu 7041 – prenosni akreditivi v korist rezidentov.

PLAČILO S ČEKOM

21.

Plačilo v tujino s čekom, ki ga izda rezident – pravna oseba v breme svojega deviznega računa, banka izvrši na podlagi plačilnega naloga, če ima izdajatelj čeka kritje na deviznem računu. Banka knjiži:

-

v breme deviznega računa nalogodajalca

-

v dobro prehodnega deviznega računa
in

-

v breme prehodnega deviznega računa

-

v dobro računa 3100 ali 3000.

20.

Plačilo v tujino s čekom, ki ga izda banka, se opravi na podlagi plačilnega naloga.

Banka ob izdaji čeka knjiži:

-

v breme računa nalogodajalca

-

v dobro računa 7387

Po vnovčenju čeka banka knjiži:

-

v breme računa 7387

-

v dobro računa 3100.

PLAČILO V TUJI GOTOVINI

22. Za plačilo v tuji gotovini nalogodajalec predloži banki plačilni nalog. Plačilnemu nalogu mora priložiti dovoljenje Banke Slovenije, kadar je za plačilo dovoljenje Banke Slovenije predpisano. V tem primeru je potrebno v plačilnem nalogu navesti priimek, ime in številko potne listine osebe, pooblaščene za iznos tuje gotovine. Plačilni nalog, potrjen s strani banke, se v primeru iznosa tuje gotovine iz države uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo.

III. POSEBNI POSLI

SLUŽBENA POTOVANJA

23.

Stroške službenega potovanja v tujini lahko rezident obračuna v domači ali tuji valuti.

Stroški službenega potovanja se lahko obračunajo v tuji gotovini, z nostro čekom ali s potovalnim čekom tujega izdajatelja ali z odobritvijo deviznega računa upravičenca izplačila. Banka opravi izplačilo na podlagi plačilnega naloga rezidenta.

Rezident je dolžan v plačilnem nalogu, če znesek presega 500.000,00 SIT, navesti priimek, ime in številko potne listine osebe, ki potuje v tujino. Plačilni nalog, potrjen s strani banke, se ob iznosu iz države uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo.

Banka knjiži izplačilo v breme računa nalogodajalca ali prehodnega deviznega računa

-

v dobro računa 3000 (tuja gotovina) ali

-

v dobro računa 7387 (nostro čeki) ali