Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

3939. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, in 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o učinkoviti rabi energije v stavbah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah, ter način izračuna projektnih energijskih karakteristik stavbe v skladu z Direktivo 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. december 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1, z dne 4. 1. 2003, stran 65).

(2)

Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo obstoječih stavb.

(3)

Pri prenovi delov stavbe se ta pravilnik uporablja smiselno ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih razmer ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti, in sicer pri vseh sistemih, podsistemih in elementih, ki vplivajo na učinkovito rabo energije v stavbah in se prenavljajo. Pri prenovi obstoječih stavb in investicijskih vzdrževalnih delih, pri katerih je strošek celotne prenove, povezan z ovojem stavbe oziroma energetskimi inštalacijami, kot so gretje, priprava pitne tople vode, prezračevanje, klimatizacija zraka in razsvetljava, večji od 25% vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali kadar prenova zajema več kot 25% površine ovoja stavbe, se ta pravilnik smiselno upošteva za posamezne elemente, ki se prenavljajo.

2. člen

(področje veljavnosti pravilnika)

(1)

Ta pravilnik velja za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, ki morajo izpolnjevati minimalne zahteve toplotnega ugodja, najmanj v skladu s predpisi o prezračevanju in klimatizaciji stavb.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je treba pri industrijskih stavbah in skladiščih, v katerih se morajo zagotavljati zahtevane delovne pogoje, izpolniti le zahteve iz 11. in 12. člena ter parametre iz preglednice 1 Priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

(3)

Ta pravilnik ne velja za (oznake po CC-SI):

– 124      stavbe za promet in stavbe za izvajanje
           elektronskega komuniciranja,
– 1271     nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 1272     stavbe za opravljanje verskih obredov,
           pokopališke stavbe
– 1271     nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 1252     rezervoarje, silose in skladišča,
– 230      kompleksne industrijske objekte,
–          zaklonišča, javne sanitarije itd.
–          za stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo
           manj kot štiri mesece v letu.

3. člen

(razmerje do drugih predpisov)

Posamezne zahteve glede energetske učinkovitosti so lahko zaradi posebnosti določene vrste stavb drugače urejene s posebnim predpisom.

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku oziroma v njem navedenih standardih, imajo naslednji pomen:

1.

»adiabatsko« je sprememba stanja brez dovoda ali odvoda toplote;

2.

»delna klimatizacijska naprava« je naprava, ki ne omogoča vseh procesov, navedenih za klimatizacijski sistem;

3.

»elaborat o učinkoviti rabi energije« je elaborat, ki vsebuje izračune, besedila in risbe ter je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z njim se dokazuje, da stavba izpolnjuje zahtevo po varčevanju z energijo in ohranjanju toplote;

4.

»električna moč naprav KGH«, P(KGH,el) (kW), je vsota vseh nazivnih (priključnih) električnih moči vgrajenih naprav, ki so potrebne za delovanje grelnih, hladilnih, prezračevalnih in klimatizacijskih naprav v stavbi (npr. črpalke, ventilatorji, kompresorji in regulacijski pogoni) v zimskem z indeksom (h) ali letnem z indeksom (c) načinu delovanja;

5.

»generator toplote« je naprava za pridobivanje toplote (npr. kotel, prenosnik toplote in toplotna črpalka);

6.

»generator hlada« je naprava za hlajenje (npr. hladilniki vode, prenosnik toplote, obrnjeni proces pri toplotni črpalki);

7.

»izkoristek razvodnega omrežja«, h(om), je razmerje med toploto, oddano v končnih prenosnikih toplote, in toploto, potrebno za gretje stavbe in proizvedeno v generatorju toplote;

8.

»izplake« so izplakovalna voda iz stranišč in pisoarjev, vključno s primesmi trdnih snovi;

9.

»sistemi KGH« so sestav naprav za klimatizacijo, gretje in hlajenje;

10.

»klimatizacijski sistem« je kombinacija vseh komponent, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana ali se jo lahko zniža, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka;

11.

»klimatizacijska naprava« je sestav elementov, ki sestoji iz ventilatorjev, prenosnikov toplote, filtrov za zrak, regulacijskih žaluzij in drugih potrebnih elementov, vgrajenih v skupno toplotno izolirano ohišje;

12.

»količnik energetske učinkovitosti«, COP, je razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženo pogonsko energijo (kW(h)/kW(e)), kadar delujejo generatorji hlada kot toplotne črpalke (obrnjeni proces) ali pri napravah za vračanje toplote;

13.

»končni prenosniki toplote« so prenosniki toplote v prostorih, ki jih grejemo ali hladimo;

14.

»kurilna naprava« je naprava, v kateri se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota. Sestavljajo jo kurišče ali več kurišč, gorilnik, dimniški priključki ali dimni vodi za odvajanje dimnih plinov skozi dimnik in dovodniki zgorevalnega zraka;

15.

»letna potrebna primarna energija za gretje in hlajenje stavbe«, Q(PE) (kWh/a), je vsota primarne energije, ki jo v enem letu za svoje delovanje potrebujejo vsi v stavbi vgrajeni sistemi za gretje, prezračevanje, toplo sanitarno vodo in hlajenje;

16.

»letna potrebna toplota za hlajenje stavbe«, Q(NC) (kWh/a), je potreben hlad (hladilna toplota) za zagotavljanje projektnih temperatur v stavbi v obdobju hlajenja;

17.

»letna potrebna toplota za gretje«,Q(NH) (kWh/a), je potrebna toplota, za zagotavljanje projektnih temperatur v stavbi v obdobju gretja;

18.

»naravni led« je zmrznjena voda v obliki ledu ali snega, ki nastane v naravi zaradi nizkih temperatur okolice; »nazivna moč grelnega sistema«, PH (kW), je vgrajena potrebna toplotna moč generatorja ali generatorjev toplote za gretje stavbe pri projektnih temperaturah;

19.

»nazivna moč hladilnega sistema«, P(C) (kW), je vgrajena hladilna moč generatorja ali generatorjev hlada za hlajenje stavbe pri projektnih temperaturah in vlagi;

20.

»nečista voda« je nepitna voda, ki je bila uporabljena za umivanje, pomivanje in izplakovanje;

21.

»neposredno gret hranilnik toplote« je hranilnik toplote z lastnim virom energije;

22.

»neto greta prostornina stavbe«, V (m3), je prostornina stavbe, določena po standardu SIST ISO 9836; za stanovanjske stavbe do treh nadstropij se uporablja za izračun odnos V = 0,76. V(e) (m3), za druge stavbe pa V = 0,8.V(e) (m3);

23.

»notranja linijska toplotna prehodnost«, Psi(i) (W/mK), je linijska toplotna prehodnost, določena po standardu SIST EN ISO 14683 po sistemu notranjih mer;

24.

»obdobje gretja«, n(h), je število dni med začetkom in koncem gretja stavbe. Začetek in konec gretja sta za posamezno lokacijo določena s karto trajanja obdobja gretja, navedeno v 28. členu tega pravilnika;

25.

»obdobje hlajenja«, n(c), je število ur med začetkom in koncem hlajenja stavbe. Začetek in konec hlajenja sta za posamezno lokacijo določena s karto trajanja obdobja hlajenja, navedeno v 28. členu tega pravilnika.

26.

»povprečna toplotna prehodnost stavbe«, U(m) (W/m2K), je računska uravnotežena povprečna vrednost toplotnih prehodnosti ovoja stavbe z upoštevanjem toplotnih mostov;

27.

»povprečna sezonska energetska učinkovitost«, ESEER, je utežena srednja vrednost EER pri različnih obremenitvah po standardu Eurovent (EER 100%, EER 75%, EER 50% in EER 25%) in se izračuna po izrazu:

ESEER = 0,03.EER 100% + 0,33.EER 75% + 0,41.EER 50% + 0,23.EER 25% (kW(c)/kW(e));

28.

»povprečni letni izkoristek generatorja toplote«, eta(gh), se določi na podlagi nazivnega izkoristka generatorja toplote, eta(g), pričakovane letne obremenitve kotla in izgub zaradi stanja pripravljenosti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike;

29.

»prezračevalna naprava« je naprava za dovajanje zraka v stavbo in/ali odvajanje zraka iz nje;

30.

»projektna temperatura«, theta(iph), theta(eph), theta(ipc), theta(epc) (°C), je računska temperatura zraka za izračun toplotnih obremenitev z indeksi: notranja – ip (iz preglednice 2 v prilogi 1 tega pravilnika), zunanja – ep; pozimi – h in poleti – c;

31.

»projektna temperaturna razlika« je razlika med projektno temperaturo v prostoru in zunaj; za gretje delta*theta(h) = (theta(iph) – theta(eph)) (K) in hlajenje delta*theta(c) = (theta(epc) – theta(ipc)) (K);

32.

»prostornina stavbe«, V(e) (m3), je ogrevana prostornina, ki jo obdaja zunanja površina stavbe, A (m2), skozi katero prehaja toplota v okolico;

33.

»razmerje energetske učinkovitosti«, EER, je razmerje med pridobljeno hladilno energijo in vloženo pogonsko energijo (kW(c)/kW(e));

34.

»temperatura notranjega zraka«, theta(i )(°C), je temperatura zraka v prostoru, merjena v oddaljenosti najmanj 1,0 m od zunanjih sten in v višini 1,2 m;

35.

»temperaturni presežek«, TPR (hK/a), je zmnožek ur hlajenja in temperaturne razlike med povprečno dnevno temperaturo zunanjega zraka in izbrane temperature dovodnega zraka v obdobju hlajenja (časa obratovanja) na leto;

36.

»temperaturni primanjkljaj«, TP (danK/a), je zmnožek dni gretja in temperaturne razlike med izbrano notranjo temperaturo (theta(i) = 20 °C) in povprečno dnevno temperaturo zunanjega zraka v obdobju gretja n(h) dni na leto. Za posamezno lokacijo je določen s karto temperaturnega primanjkljaja;

37.

»termostatski ventil« je samodejna regulacijska naprava za lokalno regulacijo temperature zraka v prostoru;

38.

»topla pitna voda« je topla voda, ki jo dobimo z gretjem pitne vode;

39.

»toplotna črpalka« je naprava ali sistem, ki odvzema toploto pri nižji temperaturi iz različnih toplotnih virov, na primer iz zraka, vode ali zemlje, in jo pri višji temperaturi dobavlja stavbi;

40.

»toplotna prehodnost«, U (W/m2K), je specifični toplotni tok skozi gradbeni element zaradi razlike temperatur na obeh straneh;

41.

»toplotna prestopnost«, h (W/m2K), je termodinamična veličina, ki določa intenzivnost prestopa toplote s kapljevine ali plina na trdno površino oziroma s kapljevine na plin in obratno;

42.

»toplotna prevodnost«, lambda (W/mK), je snovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti materiala;

43.

»volumenske toplotne izgube«, F(VL )(W/m3), so vsota transmisijskih in prezračevalnih izgub na enoto grete prostornine stavbe in so enake specifičnemu toplotnemu toku, ki ga ob projektnih pogojih oddajajo končni prenosniki toplote;

44.

»toplotni most« je mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala, debeline ali geometrije konstrukcije;

45.

»uporabna površina«, A(u) (m2), je notranja tlorisna površina ogrevanih prostorov po projektu; pri izračunu se lahko uporabi odnos: A(u) = 0,32. V(e) (m2). Če je višina h od poda do poda nad 3 m in manj od 2,5 m, se uporabi popravek: A(u) = (1 : h – 0,04 m(na -1)). V(e), kjer je V(e) greta prostornina stavbe (zunanje mere) v m3;

46.

»urna izmenjava zraka«, n (h(na -1)), je urno število izmenjav notranjega zraka z zunanjim, preračunano na zunanjo prostornino, V(e) (n(e)), ali neto ogrevano prostornino stavbe, V (m3), upoštevaje sistem notranjih mer stavbe, (n(i));

47.

»zunanja linijska toplotna prehodnost«, PSI(e) (W/mK), je linijska toplotna prehodnost, določena po standardu SIST EN ISO 14683 po sistemu zunanjih mer;

48.

»zunanja temperatura«, theta(e) (°C), je temperatura zunanjega zraka.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov in energetike.

II. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

5. člen

(vrste tehničnih zahtev)

(1)

Tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah se delijo na osnovne in dodatne tehnične zahteve.

(2)

Osnovne tehnične zahteve so izražene z:

-

dovoljenimi toplotnimi izgubami in močjo naprav za gretje in prezračevanje stavbe,

-

dovoljenimi toplotnimi obremenitvami in močjo naprav za hlajenje stavbe,

-

obvezno vgradnjo naprav za uporabo obnovljivih virov energije,

-

obvezno izdelavo izkaza o toplotnih karakteristikah stavbe.

(3)

Dodatne tehnične zahteve so:

-

zahteve za gradbeno fiziko,

-

zahteve za grelne in hladilne naprave,

-

zahteve za prezračevalne in klimatizacijske naprave,

-

zahteve za razsvetljavo.

(4)

Stavbe, katerih gradnja je 50-odstotno ali več financirana iz javnih sredstev, lahko dosegajo 90% zahtevanih vrednosti iz 6. in 7. člena tega pravilnika.

1. Osnovne tehnične zahteve za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije

6. člen

(dovoljena dovedena letna energija)

Stavbe morajo biti grajene tako, da letna potrebna primarna energija za gretje, prezračevanje, hlajenje in pripravo tople pitne vode ne preseže vrednosti referenčne stavbe enakih velikosti, enake prostornine in položaja kot projektirana stavba ob uporabi dovoljenih vrednosti iz 7. do 21. člena.

7. člen

(dovoljene toplotne lastnosti stavbe)

(1)

Stavbe morajo biti grajene tako, da ne presežejo najvišje vrednosti srednjih toplotnih prehodnosti, vključno s toplotnimi mostovi, posameznih elementov ovoja stavbe iz preglednice 1 Priloge 1.

(2)

Transmisijske toplotne izgube, FI(VH), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od

FI(VT) = 2 + 10.f(o) (W/m3)

kjer pomenita:

fo (m(na -1)) – faktor oblike, ki se izračuna po enačbi: f(o) = A/V(e )(m(na -1)),

V(e) (m3) – zunanja greta površina stavbe, ki jo objema površina A (m2), skozi katero prehaja toplota.

(3)

Ventilacijske toplotne izgube, FI(VV), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od

FI(VV) = 0,1. n(e). delta*theta(h) (W/m3)

kjer pomenita:

delta*theta(h) (K) – projektna temperaturna razlika, ki se določi z enačbo delta*theta(h)= (theta(iph) – theta(eph)) (K),

n(e) (h(na -1) – urna izmenjava zraka, preračunana na enoto grete prostornine stavbe, V(e).

Urna izmenjava zraka n(e) ne sme biti manjša od 0,7 med zasedenostjo stavbe in se določi v skladu s predpisi o prezračevanju in klimatizaciji stavb.

(4)

Skupne dovoljene toplotne izgube so: