Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic

4562. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic

Na podlagi 2. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10), 81. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1E (Uradni list RS, št. 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o izračunu kapitala bank in hranilnic

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep opredeljuje minimalni kapital banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke) in podrobneje določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve, pogoje za pridobitev dovoljenja za upoštevanje finančnih instrumentov, način in obdobje njihovega usklajevanja ter odbitne postavke pri izračunu kapitala.

(2)

Podlago za izračun kapitala in minimalnega kapitala banke predstavljajo računovodski izkazi banke, ki so sestavljeni skladno s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 119/07, 102/08 in 21/09).

(3)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(Prenos direktiv EU)

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15).

3. člen

(Opredelitev pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:

(a)

zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za upravljanje v tretjem odstavku 5. člena,

(b)

kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,

(c)

finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,

(d)

pokojninska družba v tretjem odstavku 15. člena,

(e)

zavarovalni holding v četrtem odstavku 16. člena,

(f)

kvalificirani delež v 23. členu,

(g)

udeležba v 24. členu.

(2)

Za namen tega sklepa »uprava banke« pomeni upravo v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.

4. člen

(Kapital)

(1)

Kapital banke se glede na svoje lastnosti in v tem sklepu zahtevane pogoje deli na tri kategorije:

(a)

temeljni kapital,

(b)

dodatni kapital I,

(c)

dodatni kapital II.

(2)

Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer je potrebno v skladu s tem sklepom upoštevati:

(a)

odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala;

(b)

razmerja med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala;

(c)

namen posameznih kategorij kapitala.

5. člen

(Minimalni kapital)

Kapital banke mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:

(a)

zneska 5.000.000 eurov po 42. členu ZBan-1 oziroma v primeru hranilnice 1.000.000 eurov po 382. členu ZBan-1;

(b)

seštevka kapitalskih zahtev po prvem odstavku 136. člena ZBan-1.

6. člen

(Uporaba kapitala in razmerja ter omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)

(1)

Temeljni kapital in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tržna tveganja. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.

(2)

Banka mora stalno izpolnjevati naslednja razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala:

(a)

dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;

(b)

vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;

(c)

vsota podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne sme presegati 150% zneska temeljnega kapitala, zmanjšanega za odbitne postavke iz 30. člena tega sklepa, ki ni bil porabljen za pokrivanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, operativno tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke (v nadaljevanju: prosti temeljni kapital);

(d)

banka lahko omejitev iz točke (c) tega odstavka tudi presega, vendar le, če vsota dodatnega kapitala I in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne presega 250% prostega temeljnega kapitala. V tem primeru mora banka predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(3)

Ne glede na razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala iz točk (a) in (b) drugega odstavka tega člena veljajo za hibridne instrumente, ki jih banka lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, naslednje omejitve:

(a)

znesek hibridnih instrumentov, ki se v skladu s šestim odstavkom 16. člena tega sklepa konvertirajo v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;

(b)

v okviru omejitve iz točke (a) tega odstavka, znesek ostalih hibridnih instrumentov ne sme presegati 35% temeljnega kapitala;

(c)

v okviru omejitev iz točke (a) in (b) tega odstavka, znesek hibridnih instrumentov z določenim rokom dospelosti in hibridnih instrumentov s spodbudami za izplačilo ne sme presegati 15% temeljnega kapitala.

Za spodbude za izplačilo štejejo tiste lastnosti, ki imetnikom hibridnih instrumentov zagotavljajo pričakovanje, da bodo le-ti izplačani. Spodbude za izplačilo med drugim vključujejo step-up klavzulo in poravnavo glavnice hibridnega instrumenta z navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa z uveljavitvijo nakupne opcije, in se lahko ob predpisanih pogojih uveljavijo šele po 10 letih od izdaje hibridnega instrumenta. Obstoj spodbud za izplačilo hibridnih instrumentov se opredeli na dan izdaje instrumenta in naknadna razveljavitev ni mogoča. Tudi v primeru, če banka izdajateljica ne uveljavi spodbude za izplačilo hibridnega instrumenta, instrument ostaja znotraj omejitve iz točke (c) tega odstavka in ga ni mogoče prerazvrstiti med hibridne instrumente iz točke (a) ali (b) tega odstavka. Hibridni instrument z določenim rokom dospelosti sme vključevati spodbudo za izplačilo le na datum njegove dospelosti.

(4)

Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala banke nad omejitvami iz drugega in tretjega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

7. člen

(Dovoljenje za preseganje predpisanih razmerij ter omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)

(1)

Banka lahko razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala, ki so predpisane v točkah (a) in (b) drugega odstavka ter v tretjem odstavku 5. člena tega sklepa, prekorači samo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

pri banki so podane izjemne okoliščine, ki bodo trajale le začasno;

Med izjemne okoliščine praviloma ne štejejo primeri statusnega preoblikovanja bank, kot je združitev, razen če je njihov namen odprava finančnih težav banke.

(b)

začasno prekoračenje predpisanih razmerij ter omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala ne sme vplivati na strategijo upravljanja s kapitalom banke, ki po prenehanju izjemnih okoliščin iz točke (a) tega odstavka in na podlagi realnih predpostavk predvideva izpolnjevanje minimalnega kapitala, brez preseganja predpisanih razmerij in omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala.

(2)

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin iz točke (a) prvega odstavka tega člena;

(b)

strategijo upravljanja s kapitalom banke iz točke (b) prvega odstavka tega člena;

(c)

izračun kapitala na prvi dan preseganja predpisanega razmerja oziroma omejitve in časovni načrt ponovne uskladitve s predpisanim razmerjem oziroma omejitvijo, vključno s simulacijo izračuna kapitala v obdobju usklajevanja.

(3)

V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje predpisanega razmerja oziroma omejitve Banka Slovenije določi obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno, in najvišje dovoljeno preseganje.

(4)

Če banka zahtevo za izdajo dovoljenja vloži nemudoma po prekoračitvi predpisanega razmerja oziroma omejitve, velja, da med postopkom o izdaji tega dovoljenja ne krši predpisanega razmerja oziroma omejitve.

(5)

Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.

2. TEMELJNI KAPITAL

8. člen

(Splošno)

(1)

Temeljni kapital banke je vsota postavk iz 9. člena, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 20. člena tega sklepa, z upoštevanjem omejitev razmerij iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa.

(2)

Sestavine temeljnega kapitala banke iz 9. člena morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgub, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.

9. člen

(Sestavine temeljnega kapitala)

Temeljni kapital banke sestavljajo:

(a)

vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 10. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;

(b)

rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz 15. člena tega sklepa;

(c)

hibridni instrumenti temeljnega kapitala iz 16. člena tega sklepa.

10. člen

(Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve)

(1)

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) 9. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

navadne delnice po nominalni vrednosti;

(b)

kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.

(2)

Navadne delnice iz prvega odstavka tega člena, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati najmanj naslednje pogoje glede:

(a)

definicije kapitala iz 11. člena tega sklepa;

(b)

stalnosti iz 12. člena tega sklepa;

(c)

fleksibilnosti izplačil dividend iz 13. člena tega sklepa;

(d)

pokrivanja izgub iz 14. člena tega sklepa.

(3)

Ne glede na 10. člen Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 42/09 in 85/10) banka obvesti Banko Slovenije o vsakem povečanju temeljnega kapitala z navadnimi delnicami najkasneje en mesec pred objavo sklica zasedanja skupščine, na kateri naj bi bila sprejeta nameravana sprememba. Banka obvestilu priloži osnovno dokumentacijo, povezano z izdajo navadnih delnic ter shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za navadne delnice iz 11., 12., 13. in 14. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje vsakega posameznega zahtevanega pogoja.

11. člen

(Definicija kapitala)

Navadne delnice, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

neposredno jih izda banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;

(b)

so vplačane oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek, s čemer je zagotovljeno izkazovanje realnega premoženja banke izdajateljice, in pri tem vplačniki postanejo delničarji banke;

(c)

so pripoznane kot kapital v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in zakonom, ki ureja insolvenčne postopke;

(d)

ne smejo biti posredno ali neposredno kreditirane s strani banke izdajateljice oziroma banka izdajateljica ne sme vplačnikom olajšali vplačila na kakršen koli način, ki bi imel v posledici enak ekonomski učinek, kot če bi banka pridobila lastne navadne delnice.

12. člen

(Stalnost)

(1)

Navadne delnice, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

biti morajo stalne oziroma ne morejo biti odpoklicane ali izplačane na zahtevo banke in nimajo kakor koli določene ali nakazane dospelosti;

(b)

ne morejo biti izplačane na zahtevo imetnika in imetnik ne sme imeti sklenjene ali nakazane prodajne opcije z banko izdajateljico na zadevne delnice;

(c)

ne smejo vsebovati pogodbenih, tržnih ali morebitnih drugih pogojev, ki zagotavljajo pričakovanja, da bodo zadevne delnice izplačane.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je zmanjšanje osnovnega kapitala mogoče s strani banke izdajateljice, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, vendar pri tem najava zmanjšanja osnovnega kapitala imetnikom navadnih delnic ne sme biti opravljena pred pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije in ko postane očitno, da bo možnost zmanjšanja osnovnega kapitala uresničena, zadevne delnice ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala in se štejejo kot odbitna postavka temeljnega kapitala skladno s točko (a) 20. člena tega sklepa. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka tega odstavka, ko banka javno objavi svojo namero za zmanjšanje osnovnega kapitala oziroma delničarje seznani o tej nameri in jih povabi k ponudbi.

(3)

Banka Slovenije izda dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, če banka dokaže, da njen kapital brez teh instrumentov zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.

(4)

Izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo najmanj naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

celovito pojasnilo razlogov za zmanjšanje osnovnega kapitala;

(b)

izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, tj. pred zmanjšanjem osnovnega kapitala, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, in po zmanjšanju osnovnega kapitala ter dokazilo, da bo banka po zmanjšanju osnovnega kapitala še naprej izpolnjevala zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 in ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;

(c)

projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa;

Banka iz 3. člena Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o konsolidiranem nadzoru) mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.

(d)

oceno tveganj, ki jim banka je ali bo izpostavljena pri svojem poslovanju, in zagotavljanje njihovega pokrivanja s kapitalom, vključno s testi izjemnih situacij glede pomembnih tveganj, ki prikazujejo potencialne izgube pri različnih scenarijih.

13. člen

(Fleksibilnost izplačil dividend)

(1)

Izplačila dividend na navadne delnice so nekumulativna in so mogoča, če za to obstajajo razpoložljiva sredstva.

(2)

Navadne delnice ne smejo vsebovati določila ali klavzule, ki bi imetnikom omogočala nadomestno izplačilo dividend v obliki navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa. Prav tako ne smejo vsebovati klavzul ali določil:

(a)

po kateri morajo biti izvršena izplačila donosov po hibridnem instrumentu iz 16. člena tega sklepa, če so izplačane dividende na te delnice ali

(b)

po kateri se ne smejo izplačati dividende na te delnice, če niso izvršena izplačila donosov po hibridnem instrumentu iz 16. člena tega sklepa.

(3)

Znesek oziroma višina izplačil dividend na navadne delnice ne sme biti vnaprej določena ali odvisna oziroma kakor koli povezana z višino vplačanega zneska ob izdaji. Banka je glede izplačil dividend avtonomna, kar pomeni, da ima možnost omejiti izplačila dividend, imetnik pa nima pravice terjati od banke izplačila dividende na navadne delnice.

14. člen

(Pokrivanje izgube)

(1)

V času rednega poslovanja je kapital v obliki navadnih delnic v celoti razpoložljiv za pokrivanje izgub.

Če obstaja več razredov navadnih delnic, ki se vključujejo v temeljni kapital, se z vidika pokrivanja izgube v času rednega poslovanja med seboj obravnavajo enakovredno in so pri tem sorazmerno in brezpogojno udeležene.

(2)

V primeru stečaja ali likvidacije banke se smejo navadne delnice izplačati šele po poravnavi vseh obveznosti in po izplačilu vseh ostalih finančnih instrumentov.

Če obstaja več razredov navadnih delnic, ki se vključujejo v temeljni kapital, se z vidika podrejenosti med seboj obravnavajo enakovredno.

(3)

Imetniki navadnih delnic so v primeru stečaja ali likvidacije upravičeni do sorazmernega deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi, brez pravice do prednosti pred drugimi upniki ali fiksnega zneska poplačila nominalne vrednosti.

(4)

Navadne delnice ne smejo biti zavarovane niti pokrite z garancijo banke izdajateljice oziroma z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki.

15. člen

(Rezerve in zadržani dobiček ali izguba)

(1)

Rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz točke (b) 9. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

rezerve iz dobička, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;

(b)

zadržani dobiček, oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;

V okviru te postavke mora banka upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom.

(c)

dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-

višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je banka realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil pooblaščeni revizor;

-

dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;

-

sredstva in obveznosti banke morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi;

-

organi vodenja ali nadzora banke morajo sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali zadržani dobiček, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam;

-

vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora banka posredovati Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07 in 85/10).

Pod pogoji iz te točke lahko banka v obdobju do sklepanja na skupščini pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.

(2)

V okviru postavke rezerve in zadržani dobiček ali izguba se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti banke in so posledica sprememb v boniteti same banke.

(3)

Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:

(a)

negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;

(b)

kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti;

(c)

neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto teh izpostavljenosti, če je banka v vlogi originatorja listinjenja.

16. člen

(Hibridni instrumenti temeljnega kapitala)

(1)

Banka lahko v izračun temeljnega kapitala v okviru omejitev iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa vključi tudi hibridne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.

(2)

Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev hibridnih instrumentov v temeljni kapital, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena in vse pogoje iz 17., 18. in 19. člena tega sklepa.

(3)

Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo hibridnih instrumentov;

(b)

shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za hibridne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena, 17., 18. in 19. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo) skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da hibridni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena, 17., 18. in 19. člena tega sklepa ter navedba omejitve iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa, v katero se bo vključil zadevni hibridni instrument;

(c)

opis računovodske obravnave zadevnega hibridnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;

(d)

izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;

(e)

projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.

Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.

(4)

Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo, ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

neposredno jih izda banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;

(b)

so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;