Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta...

236. Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami

Na podlagi 60.a člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina predpisa)

Ta uredba v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27) določa vsebino in način priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (v nadaljnjem besedilu: načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti), ki vključuje tudi časovnice za pripravo načrta in njegovih posameznih vsebin.

2. člen

(cilji načrta)

(1)

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti pripravi ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije.

(2)

Ob smiselni uporabi določb te uredbe se v skladu s predpisi o vodah pripravljajo načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti tudi za druga območja poplavne ogroženosti.

3. člen

(pojmi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi imajo naslednji pomen:

–

»poplava« pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. To vključuje poplave, ki jih povzročijo reke, gorski hudourniki, občasni sredozemski vodotoki, ter poplave, ki jih povzroči morje v obalnih območjih, lahko pa izključuje poplave iz kanalizacijskih sistemov;

–

»poplavna ogroženost« pomeni kombinacijo verjetnosti nastopa poplavnega dogodka in morebitnih s poplavo povezanih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti;

–

»območja pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije« (v nadaljnjem besedilu: območja pomembnega vpliva poplav) so poplavna območja, določena v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplavnih območjih. Ta določa kriterije za opredelitev poplavnih območij, na katerih obstaja možnost nastanka pomembnih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti;

–

»potencialno pomembni viri onesnaženja« so predvsem viri onesnaženja iz naslova dejavnosti in naprav, določenih s predpisi o varstvu okolja, Uredbo o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07);

–

»zmanjševanje poplavne ogroženosti« pomeni obvladovanje poplavne ogroženosti s poudarkom na zmanjšanju morebitnih škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti ter, če je to primerno, s poudarkom na negradbenih ukrepih in/ali na ukrepih za zmanjšanje verjetnosti nastopa poplavljanja, ki lahko vključujejo tudi sonaravne ukrepe, kjer je to primerno;

–

»okoljski cilji upravljanja voda« so cilji določeni s predpisi o vodah in predpisi o varstvu okolja in se nanašajo na vode;

–

»kulturna dediščina« je nepremična dediščina, določena s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

4. člen

(teritorialne podlage za pripravo načrta)

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti se v skladu s predpisi o vodah pripravi za območja pomembnega vpliva poplav, usklajene na ravni porečij in povodij na:

–

vodnem območju Donave in

–

vodnem območju Jadranskega morja.

5. člen

(usklajevanje načrta na mednarodni ravni)

(1)

V primeru, da sta vodni območji, za kateri se pripravlja načrt, del mednarodnega vodnega območja, ki je v celoti na ozemlju Evropske skupnosti, ministrstvo zagotovi usklajeno pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, usklajenega z nizom načrtov na ravni mednarodnega vodnega območja ali pripravo enega mednarodnega načrta.

(2)

V primeru, da načrta na mednarodni ravni ni, se pripravi načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki zajema vsaj del mednarodnega vodnega območja, ki je na ozemlju Republike Slovenije, in je do največje možne mere usklajen na ravni mednarodnega vodnega območja.

(3)

V primeru mednarodnega vodnega območja, ki sega prek meja Evropske skupnosti, si mora ministrstvo prizadevati za pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, usklajenega z nizom načrtov na ravni mednarodnega vodnega območja ali enega mednarodnega načrta. Kjer to ni mogoče, ministrstvo zagotovi pripravo načrta za del mednarodnega vodnega območja, ki leži na območju Republike Slovenije.

6. člen

(izhodišča za pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti)

Priprava načrta iz 4. člena te uredbe temelji na:

–

predhodni oceni poplavne ogroženosti na celotnem območju Republike Slovenije,

–

določitvi kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti za območja pomembnega vpliva poplav.

II. PREDHODNA OCENA POPLAVNE OGROŽENOSTI

7. člen

(način priprave predhodne ocene poplavne ogroženosti)

(1)

Predhodna ocena poplavne ogroženosti se pripravi za vodna območja Republike Slovenije na podlagi razpoložljivih informacij, ki jih je mogoče neposredno uporabiti, kot so na primer obstoječi podatki o preteklih poplavah in raziskave o dolgoročnem razvoju, zlasti glede vpliva podnebnih sprememb na pojav poplav z namenom ocene morebitne ogroženosti zdravja prebivalcev, okolja, kulturne dediščine in gospodarske dejavnosti.

(2)

V primeru, ko so vodna območja iz prejšnjega odstavka del mednarodnih vodnih območij, ki jih Republika Slovenija deli s sosednjimi državami članicami Evropske skupnosti, mora ministrstvo zagotoviti izmenjavo ustreznih informacij o predhodni oceni poplavne ogroženosti z zadevnimi pristojnimi organi.

(3)

V primeru vodnih območij in pripadajočih povodij ali porečij, ki pripadajo mednarodnemu vodnemu območju, mora ministrstvo opredelitev območij pomembnega vpliva poplav iz 9. člena te uredbe uskladiti z zadevno državo članico.

8. člen

(vsebina predhodne ocene poplavne ogroženosti)

(1)

Predhodna ocena poplavne ogroženosti vsebuje vsaj:

–

karte vodnega območja v ustreznem merilu, vključno z mejami povodij, porečij in, kjer obstajajo, obalnih poplavnih območij, ki prikazujejo topografijo in rabo tal,

–

opis preteklih poplav in z njimi povezane erozije, ki so imele znatne škodljive posledice za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti in okolje ter za katere še zmeraj obstaja velika verjetnost, da se bodo v prihodnosti ponovile, vključno z njihovim obsegom in odtočnimi potmi poplavnih voda ter oceno škodljivih posledic, ki so jih povzročile, ter

–

opis večjih poplav, ki so se zgodile v preteklosti in za katere se lahko pričakuje, da bi se lahko s podobnimi posledicami ponovile.

(2)

V kolikor je zaradi ocene morebitnega vpliva poplavne ogroženosti na posameznem območju treba, lahko predhodna ocena vsebuje tudi oceno morebitnih škodljivih posledic prihodnjih poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju, kolikor je to mogoče, dejavnikov kot so topografija, položaj vodotokov ter njihove splošne hidrološke in geomorfološke značilnosti, vključno s poplavnimi območji kot naravnimi zadrževalnimi območji, učinkovitost obstoječe infrastrukture, ki jo je ustvaril človek za zaščito pred poplavami, položaj naseljenih območij, območij gospodarskih dejavnosti in dolgoročnega razvoja, vključno z vplivi podnebnih sprememb na pojav poplav ter podatke o kulturni dediščini in objektih, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.

9. člen

(območja pomembnega vpliva poplav)