Akt o odreditvi parlamentarne preiskave izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni ter terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji

4068. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni ter terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji

Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji 20. decembra 2018

O D R E D I L:
parlamentarno preiskavo izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji,

 

tako, da se:

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah, odgovornih za izvajanje programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji ter za izvajanje nadzora nad programom;

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, ki naj bi sodelovali pri nepravilnih in škodljivih odločitvah v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela v programu otroške kardiologije;

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja rešitev za izvajanje programa otroške kardiologije po objavi celostnega mednarodnega poročila izrednega strokovnega nadzora nad programom otroške srčne kirurgije in naj bi še naprej dopuščali nepravilnosti pri zdravljenju otrok s srčnimi napakami;

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: UKC Ljubljana), zadolženih za izvajanje programa otroške kardiologije ter izvajanje nadzora nad programom, ki naj bi z aktivnim ravnanjem alizaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: KPK) št. 242-1203/2010-186 (03001) v primeru obstoja koruptivnega ravnanja v zvezi s pediatričnim kardiokirurškim programom UKC Ljubljana povzročili neurejeno in za bolnike nevarno delovanje programa otroške kardiologije v UKC Ljubljana;

ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ter nadzora na področju otroške kardiologije po izvedenih strokovnih nadzorih v programu zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako;

ugotovi, zakaj je prišlo do množičnega odhoda strokovnega kadra s področja zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako iz ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji;

ugotovi smotrnost ustanovitve javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (v nadaljnjem besedilu: NIOSB), ki v letu dni ni začel z rednim delovanjem, kljub sklepu Vlade RS, s katerim je določila, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve razmer v UKC Ljubljana, Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja, oblikuje kot samostojni javni zdravstveni zavod;

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala za upravljavske odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav;

ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, povezanih z nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja in za odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav;

ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v upravljavske odločitve na področju upravljanja z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja;

ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.

Namen parlamentarne preiskave je:

Problematika neučinkovitosti zdravstvenega sistema se kaže v nepravilni organizaciji mreže zdravstvenih storitev ali ožje gledano v nepravilni organizaciji zdravstvene dejavnosti. Klasičen primer neprimerne organizacije zdravstvene dejavnosti je primer delovanja programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.

Z ekonomskega vidika pa lahko rečemo, da je učinkovito zdravstvo tisto, ki razpoložljiva finančna in druga sredstva uporabi z največjim možnim izplenom za zdravje ljudi oziroma javno zdravstvo. Neučinkovitost se na drugi strani kaže v nakupih dražjih naprav, s katerimi se zaradi različnih dejavnikov ne doseže višjega nivoja zdravstvene oskrbe, kot s finančno ugodnejšimi napravami, v slabem upravljanju z medicinsko opremo in v negospodarnosti pri nabavah zdravstvenega materiala.

V Republiki Sloveniji je bil UKC Ljubljana včasih spoštovan center za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Dogodki v zadnjem dobrem desetletju pa so pripeljali do odhoda slovenskih strokovnjakov s tega področja in posledično do zloma samega programa. Tudi ideja, da bodo tuji strokovnjaki izobrazili domače kirurge, ostaja neuresničena že več kot desetletje.

Septembra 2007 je UKC Ljubljana zapustil slovaški otroški srčni kirurg, ki je v UKC Ljubljana delal dve leti. S tem je UKC Ljubljana ostal brez svojega otroškega srčnega kirurga, a je vodstvo kljub vsemu zatrjevalo, da bodo za otroke skrbeli kirurgi kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v sodelovanju z vrhunskimi tujimi strokovnjaki iz tujine. Predvideno je tudi bilo, da bodo domači kirurgi polno usposobljeni za otroške srčne kirurge najpozneje v letu in pol.

V decembru 2007 je v Ljubljano na povabilo UKC Ljubljana prispel izraelski otroški srčni kirurg. Prvo operacijo je izvedel ob asistenci slovenskega kirurga, ki naj bi se kasneje izobraževal in usposobil za samostojno delo pod okriljem izraelskega otroškega srčnega kirurga. Pogodbo so sklenili za vsaj dve leti z možnostjo podaljšanja do pet let, dokler se slovenski zdravniki dovolj ne usposobijo.

Januarja 2012 je javnost razburil podatek, da je UKC Ljubljana tujemu otroškemu srčnemu kirurgu v štirih letih za operacije izplačal skoraj 1,264 milijona evrov bruto avtorskih honorarjev. Takratni generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec pa je poudaril, da so v pogajanjih s tujim zdravnikom v teh letih dosegli pomembno znižanje cene in cene njegovih storitev prepolovili.

Januarja 2012 naj bi takratna strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup, dr. med. spec., napovedala mediacijo med zaposlenimi, potem ko je eden od mladih kirurgov odpovedal operacijo zaradi medijskega pritiska in notranjih sporov. Mediacija ni bila izvedena. Februarja istega leta je v UKC Ljubljana stekel strokovni nadzor nad programom operacij prirojenih srčnih napak pri otrocih, imenovali pa so komisijo za nadzor nad izobraževanjem dveh srčno – žilnih kirurgov. Septembra je UKC Ljubljana zapustil slovenski zdravnik, ki se je izobraževal pod okriljem izraelskega srčnega kirurga, po njegovih besedah zato, ker se mu je onemogočalo strokovno delo in izobraževanje.

Januarja 2013 je notranji strokovni nadzor zaradi smrtnega primera pokazal na več sistemskih pomanjkljivosti, v poročilu pa je bilo navedenih tudi 16 priporočil za izboljšave pri odkrivanju in obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana. Zato je moralo vodstvo UKC Ljubljana tedanjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju pripraviti seznam odgovornih za to, da področje srčne kirurgije otrok v UKC Ljubljana še vedno ni ustrezno urejeno. Tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar s poročilom ni bil zadovoljen. Po njegovem mnenju naj bi bil vzrok za takšno stanje »v osebnih interesih nekaterih, ki so vključeni v to zgodbo«. Z UKC Ljubljana so se dogovorili, da bodo imenovali koordinatorja oziroma vodjo programa.

Maja 2013 je KPK izdala Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pri izvajanju pediatričnega kardiokirurškega programa, št. 242-1203/2010-186 (03001) (v nadaljevanju: Ugotovitve). V njih so zapisali, da je mag. Darinka Miklavčič, kot takratna generalna direktorica in s tem odgovorna oseba UKC Ljubljana v času od oktobra 2007 do prenehanja pooblastila za zastopanje pravne osebe avgusta 2009 kršila dolžno ravnanje najmanj s tem, ko je z izraelskim zdravnikom sklenila tri avtorske pogodbe za delo, ki ga skladno s 5. odstavkom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ni bilo mogoče šteti za avtorsko delo, čeprav je bila seznanjena s tem, da bi bilo glede na naravo dela treba z njim skleniti podjemno pogodbo skladno s 619. členom Obligacijskega zakonika.

V istih Ugotovitvah je KPK zapisala, da je enako kršitev izvedel mag. Simon Vrhunec kot generalni direktor, ko je z izraelskim zdravnikom sklenil avtorsko pogodbo za obdobje od januarja 2010 do konca decembra 2010.

Mag. Darinka Miklavčič in mag. Simon Vrhunec naj bi po ugotovitvah KPK tudi vedela, da izraelski zdravnik nima ustrezne licence in dovoljenja za delo, vendar sta kljub temu dopustila, da za UKC Ljubljana opravlja delo, za katero je bila skladno z veljavno zakonodajo, in sicer 10. členom Zakona o zdravniški službi ter 8. členom v zvezi s 4. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, zahtevana predhodna pridobitev licence ter dovoljenja za delo.

Za ta dejanja ni nikoli nihče kazensko ali drugače odgovarjal. Na ugotovitve KPK so članice in člani strokovnega sveta UKC Ljubljana poslali Odziv strokovnega sveta UKC Ljubljana, v katerem so med drugim zapisali, da so prepričani, da se v navedenem primeru ni nihče osebno okoristil, niti oba generalna direktorja in niti ne zdravnik. Strokovni svet je ocenil, da je vodstvo UKC Ljubljana delovalo v korist malih pacientov, njihovih staršev in zavoda UKC Ljubljana.