Pravilnik o zagotavljanju izvajanja podaljšane obravnave...

2926. Pravilnik o zagotavljanju izvajanja podaljšane obravnave osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2

Na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 - ZNUPZ) in za izvrševanje 14. člena Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21) minister za zdravje izdaja

P R A V I L N I K
o zagotavljanju izvajanja podaljšane obravnave osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in področje urejanja)

Ta pravilnik ureja:

-

način ugotavljanja upravičenosti do podaljšane obravnave oseb, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) in se po zaključenem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji pri izvajalcih bolnišnične dejavnosti ali zaključeni medicinski rehabilitaciji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje;

-

način zagotavljanja podaljšane obravnave;

-

pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci podaljšane obravnave;

-

prevoze do in od izvajalca podaljšane obravnave ter

-

način financiranja podaljšane obravnave in prevozov upravičencev.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

dispečerska služba zdravstva (v nadaljnjem besedilu: DSZ) je služba, katere delovanje ureja Pravilnik o dispečerski službi zdravstva (Uradni list RS, št. 58/17);

2.

napotna bolnišnica je izvajalec bolnišničnega zdravljenja ali medicinske rehabilitacije z namestitvijo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: napotna bolnišnica), ki pacienta po preboleli COVID-19 oceni kot upravičenega do podaljšane obravnave in ga napoti k izvajalcu podaljšane obravnave;

3.

ocena upravičenosti je ocena stanja pacienta po preboleli okužbi s COVID-19, ki jo v bolnišnici izdela tim zdravstvenih delavcev v skladu z Merili za oceno upravičenosti do podaljšane obravnave (v nadaljnjem besedilu: Merila), ki so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Merila vsebujejo kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja upravičenost pacienta do podaljšane obravnave;

4.

odgovorna oseba napotne bolnišnice je diplomirana medicinska sestra bolnišnice, ki ureja postopek premestitve upravičenca k izvajalcu podaljšane obravnave;

5.

podaljšana obravnava so storitve zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, ki se izvajajo z namenom celostne obravnave upravičenca in doseganja čim višje stopnje samostojnosti po preboleli okužbi s COVID-19 ter vrnitve v domače okolje;

6.

upravičenec je oseba, ki je prebolela okužbo s COVID-19 in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju ali zaključeni medicinski rehabilitaciji z namestitvijo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni zaradi nepopolne samooskrbe ne more vrniti v domače okolje in je v skladu z Merili ocenjena kot upravičena do podaljšane obravnave.

II. OCENA UPRAVIČENOSTI DO PODALJŠANE OBRAVNAVE

3. člen

(ocena upravičenosti do podaljšane obravnave)

(1)

Oceno upravičenosti do podaljšane obravnave opravi tim zdravstvenih delavcev napotne bolnišnice, ki ga sestavljajo lečeči zdravnik, diplomirana medicinska sestra in diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt.

(2)

Ocena upravičenosti se izdela na podlagi:

-

ocene stanja pacienta po preboleli okužbi s COVID-19 in

-

ocene potenciala rehabilitacije, ki bi pacientu omogočala krepitev sposobnosti samooskrbe in ponovno bivanje v domačem okolju.

III. ORGANIZACIJA PODALJŠANE OBRAVNAVE

4. člen

(izvajalec podaljšane obravnave)

(1)

Število potrebnih zmogljivosti za podaljšano obravnavo določi Strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: svetovalna skupina).

(2)

Izvajalec podaljšane obravnave je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki:

1.

ima dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti za področje zdravstvene nege in rehabilitacije (oziroma fizioterapije in delovne terapije) ali zdraviliškega zdravljenja;

2.

izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti z nastanitvijo;

3.

umeščenost objekta omogoča gibanje upravičencev na zunanjih pohodnih površinah;

4.

razpolaga s kadrom, ki izpolnjuje pogoje iz 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE in 112/21 - ZNUPZ; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) za izvajanje podaljšane obravnave;

5.

bo do začetka izvajanja podaljšane obravnave zagotovil odgovorno osebo za vodenje dejavnosti podaljšane obravnave, ki je diplomirana medicinska sestra in izpolnjuje pogoje iz 64. člena ZZDej ter ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije zdravstvene nege;

6.

lahko za potrebe izvajanja podaljšane obravnave zagotovi najmanj 20 posteljnih zmogljivosti znotraj ene organizacijske enote;

7.

sklene pogodbo za izvajanje podaljšane obravnave z Ministrstvom za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)

Izvajalec podaljšane obravnave za upravičenca zagotavlja pripravo in dostavo štirih obrokov dnevno (zajtrk, kosilo, malica in večerja) v skladu z veljavnimi smernicami dobrih higienskih navad na področju živil in na način, da so obroki prilagojeni potrebam upravičenca.

(4)

Izvajalec podaljšane obravnave poleg dejavnosti podaljšane obravnave iz 10. člena tega pravilnika zagotavlja storitve pranja perila, čiščenja in vzdrževanja objekta, službe recepcije, službe prehrane in drugih tehničnih služb v skladu z veljavnimi predpisi in strokovnimi standardi na področju zdravstvene dejavnosti.

(5)

Če število kandidatov za izvajanje podaljšane obravnave (v nadaljnjem besedilu: kandidat), ki izpolnjujejo pogoje iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena oziroma njihovih zmogljivosti za izvajanje podaljšane obravnave presega zmogljivosti, ki jih kot potrebne za izvajanje podaljšane obravnave določi svetovalna skupina za vsak posamezen koledarski mesec, se pogodbe za izvajanje podaljšane obravnave z izbranimi kandidati lahko sklepajo postopoma, pri čemer se pri zaporedju sklepanja pogodb s kandidati zaporedno upoštevajo kandidati glede na višino doseženih točk, v primeru enakega števila doseženih točk se kot prednostni kriterij upošteva čas prispetja vloge.

(6)

Kot prednostni kriteriji pri izbiri kandidatov in sklepanju pogodb z izvajalcem podaljšane obravnave se upoštevajo:

-

najkrajši datum možnega začetka izvajanja podaljšane obravnave za najmanj 20 upravičencev;

-

število posteljnih zmogljivosti, ki bi jih kandidat lahko namenil podaljšani obravnavi;

-

višina cene najema objekta, preračunana na 20 posteljnih zmogljivosti;

-

višina cene najema objekta, preračunana na največje število posteljnih zmogljivosti, ki bi jih izvajalec podaljšane obravnave lahko zagotovil za podaljšano obravnavo in

-

podpisana izjava izvajalca ambulantne dejavnosti v javni zdravstveni mreži o nameri zagotavljanja ambulantne dejavnosti iz 12. člena tega pravilnika.