Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

3051. Program priprave državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Blanca

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

P R O G R A M P R I P R A V E
D R Ž A V N E G A L O K A C I J S K E G A
N A Č R T A
za hidroelektrarno Blanca

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Dolgoročno predvidena energetska izrabe reke Save obsega sklenjeno verigo energetskih stopenj od Medvod do državne meje pri Mokricah. Veriga je razdeljena na tri odseke, pri čemer je prvi odsek na Spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami v ekonomskem in energetskem smislu najbolj zanimiv. Morfologija terena namreč omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke pa so na tem odseku Save tudi najugodnejši hidrološki pogoji.

Leta 1987 se je pričela gradnja HE Vrhovo, ki se je zaključila v letu 1993. Elektrarna je pretočnega tipa z akumulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo pretokov. V času dokler ne bo izgrajena celotna veriga HE na Savi je tej akumulaciji namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo, po dograditvi celotne verige pa bo prevzela funkcijo vmesnega izravnalnega bazena. Za naslednjo stopnjo, HE Boštanj, je bil leta 1990 sprejet lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 19/90) ter pričeta gradnja dne 15. 11. 2002, ko je bilo izdano delno enotno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del.

Za HE Blanca je bil leta 1989 izdelan idejni projekt, kjer je še bil upoštevan koncept 7 tipskih elektrarn na Spodnji Savi s poenotenim padcem in tremi cevnimi agregati. Koncept tipskih elektrarn in poenotene elektro-strojne opreme je bil spremenjen v fazi priprave tehničnih podlag k koncesijskem aktu za energetsko izkoriščanje spodnje Save (Vlada RS, 1993). Sedanji koncept izgradnje verige predvideva 6 stopenj (HE Brestanica se opusti in je tudi bila črtana pri spremembah prostorskih sestavin državnih planov v letu 1998). S spremembo koncepta se je od prvotne zasnove povečal hidravlični padec, hkrati pa je bilo na osnovi izvedenih revizij koncepta energetske rabe predlagano, da se zaradi večjega padca in možnosti zagotavljanja sistemskih storitev spremeni tip in število agregatov na dve vertikalni Kaplanovi turbini. Spremenjene zahteve in nov konceptualni pristop ter definiranje mikrolokacije za HE Blanca, so bile glede na prvotni idejni projekt že upoštevane v prefeasibility študiji (IBE, 1995) in kasneje v predinvesticijski študiji (IBE, 2001) ter novelaciji predinvesticijske študije (IBE, 2002).

Minister, pristojen za energijo, je podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za HE Blanca z dopisom št. 311-8/2002/KC z dne 27. 1. 2003. Pobuda je obrazložena in utemeljena v:

-

prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99 in 4/03);

-

prostorskih sestavinah Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96), ki kot dolgoročno strateško usmeritev določa povečevanje izkoriščenosti hidroenergetskega potenciala in povečanje deleža hidroenergije v primarni bilanci. V okviru osnovnega programa graditve objektov je opredeljena vloga verige HE na Spodnji Savi;

-

strokovnih podlagah za izdelavo Nacionalnega energetskega programa (NEP; MOP, WEC, okt. 2002);

-

zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 61/00 in 42/02, v nadaljnjem besedilu ZPKEPS);

-

Koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save.

Pobuda je dokumentirana z naslednjimi gradivi:

-

HE na Spodnji Savi – Prefeasibility študija (IBE, proj. D532/35-10,11, maj 1995);

-

Veriga HE na Spodnji Savi – Predinvesticijska zasnova (IBE, A501/66-MX05, marec 2001);

-

Veriga HE na Spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove (IBE, A501/66-MX06, april 2001).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet priprave državnega lokacijskega načrta za HE Blanca, ki obsega izdelavo:

-

strokovnih podlag, določenih v točki IV. tega programa priprave,

-

DLN, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1),

so vse načrtovane prostorske ureditve, navedene v nadaljevanju. Z obsegom teh prostorskih ureditev je določeno okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, ki se nahaja večinoma na območju Občine Sevnica, del pa tudi na območju Občine Krško.

Objekti energetske ureditve:

jezovna zgradba (strojnica, stikališče, prelivni del, platoji in dostopna cesta);

energetski nasipi;

strojne instalacije, naprave in oprema;

hidromehanska oprema;

elektrooprema.

Ureditve vodne infrastrukture:

visokovodni nasipi;

ureditev vtokov in regulacije pritokov v zaledju akumulacije;

ureditev odvodnje površinskih voda iz urbanih površin in zaledja, izza nasipov;

vodne ureditve na ostalih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda (ceste, železnica, prepusti, komunalna in energetska infrastruktura, stanovanjski objekti, gospodarski objekti, kmetijske in druge površine…);

ureditve v zaledju zaradi dviga podtalnice.

Ureditev državne in lokalne infrastrukture:

-

železnica:

zavarovanje železniških nasipov v območju škodljivega delovanja vodnega toka;

sanacija železniških prepustov;

premostitev vodov;

varovanje komunikacijskih in napajalnih kablov;

-

ceste:

zavarovanje cestnih odsekov, ki so v območju škodljivega delovanja vodnega toka,

izgradnja novih objektov (sprememba trase in nivelete posameznih cestnih odsekov, podporni, oporni zidovi, mostovi, prepusti….);

-

komunalna infrastruktura:

ureditev iztokov iz kanalskih omrežij v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

rekonstrukcija kanalskega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

sanacija vodovodnega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

-

kmetijska zemljišča:

sanacija kmetijskih površin, ki so v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

določitev statusa, namembnosti trajno in začasno zasedenih zemljišč;

-

naselja:

sanacija objektov v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;

-

vodi:

prestavitev energetskih vodov,

prestavitev TK vodov.

HE Blanca predstavlja tretji člen predvidene sklenjene verige HE na Spodnji Savi. Po obstoječem idejnem projektu iz leta 1989 je locirana v 760,405 km Save. Lokacija je bila načelno sprejeta na obravnavah v lokalni skupnosti v času priprave idejnega projekta. Načrtovana HE Blanca s pripadajočim akumulacijskim bazenom leži na območju Občine Sevnica in Občine Krško in je opredeljena v občinskih planskih aktih. Podrobneje bo lokacija opredeljena v strokovnih podlagah za lokacijski načrt.

Zajezitvena gladina HE Blanca je predvidena na koti 174,00 m. Akumulacijski bazen, ki ga definira zajezitvena gladina bo segal do mesta Sevnica oziroma do HE Boštanj, ki je trenutno v gradnji.

Jezovna zgradba je predlagana v glavnem na desnem bregu Save na poplavnem območju ob visokih vodah ter delno v koritu Save, kolikor le dopuščajo odtočne razmere v času gradnje. Jezovno zgradbo sestavljajo: strojnica, prelivna polja, platoji in ostali objekti, dostopna cesta in visokovodni nasipi. V sklopu elektrarne je predvideno 110 kV stikališče s priključkom na daljnovod 2x110 kV Sevnica-Krško.

Predvideno je, da se v strojnici vgradita 2 vertikalna agregata s skupno nazivno požiralnostjo 500 m3/s, z nazivno močjo 42,5 MW pri bruto padcu 10,7 m in srednjo letno proizvodnjo 160 GWh. Koristni volumen akumulacije pri denivelaciji 1.0 m znaša 1,39 mio m3, kar omogoča pri srednjem letnem pretoku okoli 75 min nepretrganega obratovanja z nazivnim pretokom in močjo. Neto padec elektrarne bo odvisen od zajezitvene gladine HE Krško in obsega poglobitve korita dolvodno od HE Blance. Za evakuacijo visokih voda je v prelivnem delu jezovne zgradbe predvidenih 5 pretočnih polj, ki bodo morala ustrezati hidravličnim pogojem prevajanja zahtevanih pretokov visokih voda in disipaciji energije med obratovalnimi kotami zgornje in spodnje vode, z upoštevanjem novo opredeljenih hidroloških razmer na reki Savi.

Dne 24. 4. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje (pripravljavec) skladno z 28. členom ZUreP-1 izvedlo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.

Na prostorski konferenci so pisno ali ustno posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji udeleženci: župan Občine Sevnica, Savaprojekt d.d., Ribiška zveza Slovenije, Telekom Slovenije, MZ Zdravstveni inšpektorat RS, MOP ARSO ter Zavod za ribištvo Slovenije.

V tem programu priprave so že upoštevana tista priporočila prostorske konference, ki se nanj neposredno nanašajo, druga pa bodo upoštevana v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in mnenja, so:

Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33;

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 24;

Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25;

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja, Ljubljana, Dunajska 48;

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanje narave, Ljubljana, Dunajska 48;

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami, Ljubljana, Dunajska 48;

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska 56 – 58;