Pravilnik o trženju semena žit

154. Pravilnik o trženju semena žit

Na podlagi petega odstavka 3. člena, osmega, devetega in enajstega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, šestega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 14.a člena, petega odstavka 15. člena, petega odstavka 16. člena, desetega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena, desetega odstavka 23. člena, tretjega odstavka 24.a člena, drugega odstavka 26. člena in petega odstavka 36. člena ter za izvrševanje 4.a člena in drugega odstavka 66. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

P R A V I L N I K
o trženju semena žit

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa vrste žit, kategorije, v katerih se uradno potrdi in trži seme posamezne vrste žit, zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti semena žit, ki jih mora za uradno potrditev izpolnjevati posamezna kategorija, zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja in druge pogoje za trženje semena žit, posebne zahteve za trženje nedokončno potrjenega semena žit in semena žit v mešanicah ter majhnih pakiranjih, podrobnejši postopek uradne potrditve semena žit, postopek uradnega nadzora nad preglednikom in vzorčevalcem pod uradnim nadzorom, postopek izvedbe naknadne kontrole semena žit in podrobnejši način obveščanja ter izmenjave podatkov v skladu z:

-

Direktivo Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (66/402/EGS) (UL L št. 125 z dne 11. 7. 1966, str. 2309), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2021/2171 z dne 7. decembra 2021 o spremembi Direktive Sveta 66/402/EGS glede partije semena in mase vzorca Avena nuda (UL L št. 438 z dne 8. 12. 2021, str. 84), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 66/402/EGS) in

-

Direktivo Komisije 2006/47/ES z dne 23. maja 2006 o posebnih pogojih glede prisotnosti Avena fatua v semenu žit (kodificirana različica) (UL L št. 136 z dne 24. 5. 2006, str. 18).

2. člen

(vrste žit)

Žita so rastline naslednjih vrst, ki so namenjene za poljedelsko in vrtnarsko pridelavo, razen za okrasne namene:

1.

Avena nuda L. – goli oves;

2.

Avena sativa L. (vključno z A. byzantina K. Koch) – navadni oves in bizantinski oves;

3.

Avena strigosa Schreb. – peščeni oves;

4.

Fagopyrum esculentum Moench – navadna ajda;

5.

Hordeum vulgare L. – navadni ječmen;

6.

Oryza sativa L. – riž;

7.

Panicum miliaceum L. – navadno proso;

8.

Phalaris canariensis L. – kanarska čužka (svetlo seme);

9.

Secale cereale L. – rž;

10.

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor – navadni sirek;

11.

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – sudanski sirek;

12.

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor x Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – hibridi iz križanja Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor in Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse;

13.

xTriticosecale Wittm. ex A. Camus – tritikala (hibridi iz križanj vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale);

14.

Triticum aestivum L. subsp. aestivum – navadna pšenica;

15.

Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren – trda pšenica;

16.

Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell. – pira (sevka);

17.

Zea mays L. (partim) – koruza (razen pokovke in sladke koruze).

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

žlahtniteljevo seme je seme, ki ga pridela žlahtnitelj oziroma vzdrževalec sorte in je namenjeno pridelavi semena generacije pred osnovnim semenom (v nadaljnjem besedilu: predosnovno seme) ali semena kategorije osnovno seme;

2.

sorte, hibridi in samooplodne linije koruze in sirka (Sorghum spp.) so:

a)

tujeprašna sorta – sorta, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva,

b)

samooplodna linija – linija, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva ter je pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno z odbiro v več zaporednih množitvah, ali z enakovredno metodo,

c)

dvolinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je določil žlahtnitelj,

č)

štirilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh dvolinijskih hibridov, kakor ga je določil žlahtnitelj,

d)

trilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom, kakor ga je določil žlahtnitelj,

e)

top cross hibrid – neposredno potomstvo križanja med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom in med tujeprašno sorto, kakor ga je določil žlahtnitelj,

f)

znotrajsortni hibrid – neposredno potomstvo križanja med rastlinami, pridelanimi iz osnovnega semena dveh tujeprašnih sort.

II. ZAHTEVE ZA TRŽENJE SEMENA ŽIT

4. člen

(splošne zahteve za trženje semena žit)

(1)

Seme žit se lahko da na trg, če:

1.

pripada sorti, ki je vpisana v sortno listo v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: sortna lista), ali vključena v skupni katalog sort v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije z dne 18. decembra 2006 o dovoljenju Romuniji, da odloži uporabo nekaterih določb Direktive Sveta 2002/53/ES glede trženja semena nekaterih sort poljščin (UL L št. 32 z dne 6. 2. 2007, str. 167);

2.

ga je organ, ki je pristojen za uradno potrditev semena žit (v nadaljnjem besedilu: pristojni uradni organ) v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uradno potrdil v eni od kategorij iz 6. člena tega pravilnika;

3.

izpolnjuje zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja iz 7. in 8. člena tega pravilnika.

(2)

Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka mora seme žit izpolnjevati tudi naslednje zahteve:

1.

če se trži seme gensko spremenjene sorte, mora biti na etiketah ali dokumentih, ki so pritrjeni na pakiranja semena ali ki spremljajo partijo tega semena, navedeno, da je sorta gensko spremenjena;

2.

če je seme tretirano ali obdelano s kakršnim koli kemičnim sredstvom, mora biti to sredstvo navedeno na uradnih etiketah ali na etiketah dobavitelja, ki so na pakiranjih semena ali v njih;

3.

če je seme tretirano ali obdelano s fitofarmacevtskim sredstvom (v nadaljnjem besedilu: FFS), mora poleg zahteve iz prejšnje točke izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo dajanje FFS v promet.

5. člen

(izjeme)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko uradno potrdi in trži seme žit:

1.

ki ne izpolnjuje zahtev glede sorte iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Odločbo Komisije z dne 1. decembra 2004 o pravilih za izvajanje, po katerih lahko države članice dovolijo dajanje v promet semen tistih sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog sort poljščin ali zelenjadnic (2004/842/ES) (UL L št. 362 z dne 9. 12. 2004, str. 21), zadnjič spremenjeno z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/320 z dne 3. marca 2016 o spremembi Odločbe 2004/842/ES o pravilih za izvajanje, po katerih lahko države članice dovolijo dajanje v promet semen tistih sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog sort poljščin ali zelenjadnic (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 88); seme mora biti označeno, kot je določeno v 5. členu navedene odločbe;

2.

ki glede kalivosti ne izpolnjuje zahtev iz dela B Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, na podlagi dovoljenja, ki se izda v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 217/2006 z dne 8. februarja 2006 o pravilih za uporabo direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES glede dovoljenja držav članic za začasno trženje semena, ki ne izpolnjuje zahtev o najmanjši kaljivosti (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 17); seme mora biti označeno, kot je določeno v 4. členu navedene uredbe;

3.

kategorije predosnovno in osnovno seme, ki glede kalivosti ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika in je namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, če so pakiranja takega semena dodatno označena z etiketo, na kateri so navedeni najmanj naslednji podatki:

-

osebno ime in naslov ali firma in sedež dobavitelja,

-

številka partije semena,

-

dejanska kalivost semena.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit uradno potrdi in trži tudi kot mešanica semena žit, če so izpolnjene posebne zahteve za mešanico semena žit iz 10. člena tega pravilnika.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit in mešanica semena žit tržita v majhnih pakiranjih, ki izpolnjujejo posebne zahteve za majhna pakiranja iz 11. člena tega pravilnika.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit, ki ne izpolnjuje vseh zahtev glede pakiranja in zapiranja iz 7. člena tega pravilnika ter zahtev glede kakovosti iz dela B Priloge 2 tega pravilnika, uvozi oziroma dobavi drugemu dobavitelju z namenom priprave za trg in dokončne uradne potrditve semena, če izpolnjuje posebne zahteve za nedokončno potrjeno seme iz 12. člena tega pravilnika.

6. člen

(kategorije semena žit)

(1)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji osnovno seme, je seme:

1.

golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, riža, navadnega prosa, kanarske čužke, rži, tritikale, navadne pšenice in trde pšenice ali pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

a)

ki je pridelano neposredno iz žlahtniteljevega semena ali iz predosnovnega semena v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b)

ki je namenjeno pridelavi certificiranega semena, certificiranega semena prve množitve ali certificiranega semena druge množitve,

c)

ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in Priloge 2 tega pravilnika, in

č)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

2.

hibridnih sort golega, navadnega in peščenega ovsa, navadnega ječmena, riža, rži, navadne pšenice, trde pšenice, pire ali samoprašnih sort tritikale:

a)

ki je namenjeno pridelavi hibridnih sort,

b)

ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

c)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

3.

tujeprašnih sort koruze in sirka (Sorghum spp.):

a)

ki je pridelano v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b)

ki je namenjeno pridelavi certificiranega semena tujeprašnih sort, top cross hibridov ali znotrajsortnih hibridov,

c)

ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

4.

samooplodnih linij koruze ali sirka (Sorghum spp.):

a)

ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

b)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

5.

dvolinijskih hibridov koruze ali sirka (Sorghum spp.):

a)

ki je namenjeno pridelavi štirilinijskih hibridov, trilinijskih hibridov ali top cros« hibridov,

b)

ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

c)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(2)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme, je seme kanarske čužke, rži, sirka (Sorghum spp.) in koruze ter hibridnih sort golega, navadnega in peščenega ovsa, navadnega ječmena, riža, navadne pšenice, trde pšenice, pire ali samoprašnih sort tritikale:

a)

ki je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena, za katero je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika,

b)

ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c)

ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č)

za katerega je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(3)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme prve množitve, je seme golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde pšenice in pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

a)

ki je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena, za katero je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika,

b)

ki je namenjeno pridelavi semena kategorije certificirano seme druge množitve ali za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c)

ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme prve množitve iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(4)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme druge množitve, je seme golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde pšenice ali pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

a)

ki je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena, za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika,

b)

ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c)

ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme druge množitve iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(5)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji trgovsko seme, je seme navadne ajde in navadnega prosa:

a)

ki je vrstno pristno,

b)

ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c)

ki izpolnjuje zahteve za trgovsko seme iz Priloge 2 tega pravilnika in

č)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(6)

Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji predosnovno seme, je seme:

a)

ki je pridelano neposredno iz žlahtniteljevega semena v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b)

ki izpolnjuje najmanj zahteve, ki so v Prilogah 1 in 2 tega pravilnika predpisane za kategorijo osnovno seme, in

c)

za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji.

7. člen

(zahteve glede pakiranja in zapiranja)

(1)

Uradno potrjeno seme žit vseh kategorij se lahko da na trg le v homogenih partijah in izvirno zaprtih pakiranjih. Masa posamezne partije semena ne sme presegati največje mase, ki je za posamezno vrsto žit navedena v 2. stolpcu Preglednice 1 Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Pakiranja uradno potrjenega semena so izvirno zaprta, če:

1.

so zaprta uradno ali pod uradnim nadzorom;

-

pakiranja so uradno zaprta, če jih pristojni uradni organ uradno zapre in označi z uradnimi etiketami,

-

pakiranja so zaprta pod uradnim nadzorom, če jih zapre in z uradnimi etiketami označi dobavitelj pod uradnim nadzorom pristojnega uradnega organa;

2.

jih ni mogoče odpreti brez poškodbe sistema zapiranja ali brez vidnih poškodb uradne etikete ali embalaže, v katero je seme zapakirano. Sistem zapiranja vključuje pritrditev etikete z uradno plombo ali na drug način, ki zagotavlja, da etikete ni mogoče odstraniti in jo ponovno namestiti na pakiranje ali je drugače uporabiti, ne da bi bilo to opazno.

(3)

Ne glede na določbo 2. točke prejšnjega odstavka so pakiranja izvirno zaprta tudi, če se uporabi kateri od sistemov zapiranja za enkratno uporabo iz Odločbe Komisije z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so določeni sistemi zapiranja »sistemi za enkratno uporabo« v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (81/675/EGS) (UL L št. 246 z dne 29. 8. 1981, str. 26), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 12. novembra 1986 o spremembi Odločbe 81/675/EGS o določitvi, da so določeni sistemi zapiranja »sistemi za enkratno uporabo« med drugim v smislu direktiv Sveta 66/401/EGS in 69/208/EGS (86/563/EGS) (UL L št. 327 z dne 22. 11. 1986, str. 50).

(4)

Izvirno zaprtih pakiranj se ne sme ponovno zapreti, razen uradno ali pod uradnim nadzorom. Če so pakiranja ponovno izvirno zaprta, morata biti datum ponovnega zapiranja in pristojni uradni organ navedena na uradni etiketi.

8. člen

(zahteve glede označevanja)

(1)

Vsako pakiranje uradno potrjenega semena mora biti označeno tako, da ima na zunanji strani pritrjeno uradno etiketo, ki še ni bila uporabljena. Če se uporabi uradna etiketa z luknjo za vrvico, je treba njeno pritrditev zavarovati z uradno plombo.

Pravilnik o trženju semena žit

Časovnica