Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci...

1069.

Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci

Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta Obrtna zbornica Slovenije in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki).

Veljavnost kolektivne pogodbe

A.

Osebna

Ta kolektivna pogodba velja za delavce zaposlene pri zasebnih delodajalcih, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije oziroma za delavce, ki delajo na območju Republike Slovenije, so pa v delovnem razmerju z zasebnim delodajalcem s sedežem v drugi republiki.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi pri zasebnih delodajalcih.

Izraz "zasebni delodajalec" v smislu te pogodbe pomeni zasebne delodajalce kot jih opredeljuje 120. člen zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90,5/91).

B.

Časovna

Ta pogodba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu RS in velja do 31. 12. 1992, razen tarifnega dela te pogodbe, ki velja do 31. 12. 1991. Določbe 46. člena te pogodbe se začno uporabljati takoj po razvrstitvi delavca v eno izmed skupin, vendar najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.

Pogodba se podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe, če se najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba ali začne postopek za sklenitev nove. Enako velja za tarifni del pogodbe.

Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita to pogodbo.

I. Sklepanje delovnega razmerja

Objava prostega delovnega mesta

1. člen

V objavi prostega delovnega mesta mora zasebni delodajalec navesti:

-

pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat,

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje (določen, nedoločen čas),

-

rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti,

-

morebitno poskusno delo in trajanje poskusnega dela,

-

rok, v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.

Prednost pri zaposlitvi

2. člen

Prednost pri zaposlitvi ima:

-

nezaposlena invalidna oseba, če izpolnjuje pogoje na podlagi objave,

-

delavec, ki mu je pri delodajalcu prenehalo delovno razmerje zaradi presežka delavcev ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri zaposlitvi, če delodajalec v roku enega leta po prenehanju delovnega razmerja zaposluje nove delavce.

To velja tudi v primeru, če delodajalec zaposluje delavce za določen čas. Delodajalec je ob navedenih primerih dolžan obvestiti delavca o možnosti zaposlitve.

Obvestilo o izbiri

3. člen

Zasebni delodajalec je dolžan v 15 dneh po izteku roka za objavo obvestiti kandidate o izbiri.

Nastanek delovnega razmerja

4. člen

Šteje se, da je delovno razmerje sklenjeno, ko je pogodba o zaposlitvi registrirana in ko je delavec nastopil delo.

Pogodba o zaposlitvi

5. člen

1.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in zasebni delodajalec podrobneje določata pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti pa:

-

delo, za katero delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi,

-

delovno mesto, za katerega je kandidat izbran,

-

stopnjo in vrsto zahtevane strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti,

-

dan, ko je kandidat na podlagi pogodbe o zaposlitvi dolžan nastopiti delo pri delodajalcu,

-

pouk o pravnih posledicah, če na določen dan zaradi neupravičenih razlogov ne začne delati; v tem primeru ne pride do sklenitve delovnega razmerja,

-

kraj opravljanja dela,

-

način spremembe pogodbe,

-

poskusno delo,

-

pripravništvo,

-

konkurenčno prepoved,

-

delo na domu,

-

delovni čas,

-

odmor, počitek, dopust,

-

varstvo pri delu,

-

posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

prehrano med delom,

-

povračilo stroškov v zvezi z delom,

-

varstvo pravic,

-

obračunavanje in odvajanje sindikalne članarine pristojnemu sindikalnemu organu, katerega član je delavec.

2.

Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v 4 izvodih. Izvod pogodbe o zaposlitvi prejmejo: delavec, delodajalec, občinski upravni organ pristojen za delo in občinski ali območni sindikat. Zasebni delodajalec je dolžan v roku 8 dni po sklenitvi delovnega razmerja prijaviti delavca v zdravstveno ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

3.

Če še spremenijo pogoji, pod katerimi je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, sta delavec in zasebni delodajalec dolžna dopolniti pogodbo oziroma skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Delovno razmerje za določen čas

6. člen

1.

Delovno razmerje se praviloma sklene za nedoločen čas. Za določen čas se lahko delovno razmerje sklene v naslednjih primerih:

-

če traja izvršitev dela po svoji naravi določen čas,

-

če gre za nadomeščanje delavca, ki je začasno odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, nege in varstva otroka, služenja vojaškega roka in v drugih primerih,

-

če se začasno poveča obseg dela pri zasebnem delodajalcu,

-

če gre za uvedbo novih programov, nove tehnologije, tehničnih izboljšav delovnega procesa, oziroma usposabljanje delavcev pri zasebnem delodajalcu,

-

če se zasebni delodajalec vključi v postopek razreševanja presežkov delavcev drugih podjetij oziroma delodajalcev.

2.

V pogodbi o zaposlitvi za določen čas mora biti določen ali določljiv dan prenehanja delovnega razmerja.

3.

Če se začasno odsoten delavec vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziroma, če delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas, izgubi naravo začasnosti, lahko delavec sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če se tako sporazume z zasebnim delodajalcem.

Poskusno delo

7. člen

1.

Delavec in zasebni delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, če je to v skladu z določilom 1. člena te kolektivne pogodbe.

Zasebni delodajalec določi način spremljanja poskusnega dela in sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.

2.

Če delavec v času poskusnega dela odpove delovno razmerje, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko je delavec dal pisno odpoved.

3.

Če zasebni delodajalec med poskusnim delom ugotovi, da delovna usposobljenost delavca ne ustreza zahtevam delovnega mesta, mu svojo ugotovitev sporoči v pisni obliki najkasneje do zadnjega dne poskusnega dela. Delavcu preneha delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

II. Razporejanje delavcev

Razporeditev na delo

8. člen

Delavec se razporedi na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.

Med trajanjem delovnega razmerja, se na podlagi spremembe pogodbe o zaposlitvi, lahko delavca razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.

Razporeditev v izjemnih okoliščinah

9. člen

Zaradi višje sile in zaradi drugih izjemnih okoliščin lahko zasebni delodajalec razporedi delavca tudi na delo, ki ni predvideno po pogodbi o zaposlitvi oziroma ki ne ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti.

Za primer višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje ter za druge izjemne okoliščine, se štejejo:

-

naravne ali druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje,

-

reševanje človeških življenj in zdravja,

-

nenaden kvar surovin, materiala ali strojev, ki povzroča popoln ali delni zastoj delovnega procesa pri zasebnem delodajalcu,

-

nenadna odsotnost delavca zaradi katere pride do zastoja delovnega procesa in podobno.

Razporeditev v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov dela

10. člen

1.

Delavca, za katerega se ugotovi, da nima znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela, zasebni delodajalec razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnosti. Če takšnega delovnega mesta ni, delavcu preneha delovno razmerje.

Postopek v smislu prejšnjega odstavka začne zasebni delodajalec. Postopek je javen, o njem mora biti obveščen tudi sindikalni zaupnik. Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni, ko delavec dela.

Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil začet postopek.

Zasebni delodajalec opravi po končanem postopku z delavcem razgovor, v katerem se delavec v pisni obliki izreče o ugotovitvah postopka.

2.

Na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklicev ima delavec zoper sklep o ugotovitvi znanja in zmožnosti oziroma doseganju pričakovanih rezultatov, pravico do ugovora. Delavec ima pravico do ugovora v 15 dneh od dneva, ko mu zasebni delodajalec vroči sklep. O ugovoru odloča zasebni delodajalec.

Razporeditev delavca v drug kraj

11. člen

Zasebni delodajalec lahko razporedi delavca na delo v drug kraj, brez soglasja delavca, vendar ne dlje kot 50 km v primerih, če takšno razporeditev zahteva organizacija ali narava dela, če se začasno zmanjša obseg dela in v primerih, če delo delavca v obratovalnici zasebnega delodajalca začasno ni potrebno.

Razporeditev v smislu prejšnjega odstavka, proti volji delavca, ni mogoča, če:

-

gre za delavca, ki mu manjka 5 let do upokojitve,

-

če ima delavec samohranilec otroka v starosti do 8 let,

-

če ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi,

-

če delavec neguje težje duševno ali telesno prizade-tega družinskega člana,

-

če takšna razporeditev ne ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju.

Razporeditev delavca k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo

12. člen

Delavec je lahko razporejen na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu v naslednjih primerih:

-

če se zmanjša obseg dela oziroma poslovanja pri zasebnemu delodajalcu za manj kot 6 mesecev ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje,

-

če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca,

-

če preneha obratovalnica zasebnega delodajalca v skladu s posebnimi predpisi.

Delavec, ki je prevzet k drugemu delodajalcu oziroma v organizacijo, je lahko razporejen na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.

III. Delovni čas

Dolžina delovnega časa

13. člen

Polni delovni čas znaša največ 42 ur tedensko. V prehodnem času 1 leta se preide na 40 ur tedensko.

O razporeditvi delovnega časa se delavec in zasebni delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.

Če se delavec in zasebni delodajalec dogovorita, da je tedenski delovni čas razporejen na 5 delovnih dni, se sorazmerno poveča dnevni delovni čas tudi tistega delavca, ki dela krajši delovni čas od polnega, razen delavki oziroma delavcu, ki dela skrajšan delovni čas na podlagi predpisov o zdravstvenem varstvu in o porodniškem dopustu, ter invalidom II. kategorije.

Razporeditev delovnega časa

14. člen

1.

Na področju obrtnih storitev, gostinstva, avtoprevozništva, brodarstva in prometa blaga na drobno, določijo zasebni delodajalec in delavci razporeditev, začetek in konec delovnega časa v obratovalnici, v skladu z aktom pristojnega organa skupščine občine.

2.

V avtoprevozništvu se delovni čas delavca in odmor med delom razporejata skladno s posebnimi predpisi s področja urejanja varnosti prometa in cestnega prometa.

3.

V obratovalnici, kjer narava ali organizacija dela to terja oziroma kjer je to potrebno zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa ter odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov, in kadar se delavec izobražuje v skladu z določbami te kolektivne pogodbe, se delavec in zasebni delodajalec lahko dogovorita za neenakomerno razporeditev delovnega časa med letom tako, da je delovni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preostalem delu leta pa krajši od polnega delovnega časa pod pogojem, da letni fond ur polnega delovnega časa v povprečju ne presega 42 ur na teden ter, da je delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.

4.

Za začasno prerazporeditev delovnega časa tako, da delavec dela določen čas več kot 42 ur, določen čas pa manj kot 42 ur na teden, upoštevaje pri tem povprečno 42 urno tedensko obveznost, se delavec in zasebni delo dajalec dogovorita v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah, to je:

-

v primeru potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene obratovalnico ali se taka nesreča neposredno pričakuje,

-

v izjemnih okoliščinah, ko je taka prerazporeditev nujna zaradi prekinitve dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire pri dobavi materiala, ovire v prometu, rekonstrukcije ali remonta, kar ima lahko za posledico zmanjšanje ali povečanje obsega dela ali prekinitev dela.

Takšna začasna prerazporeditev delovnega časa sme trajati le, če je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma odpravijo posledice višje sile oziroma izjemnih okoliščin.

Delavcu, ki po prvi, drugi in tretji točki tega člena dela dlje od polnega delovnega časa, se takšno delo ne šteje kot poseben pogoj.

5.

Delo delavca, za katerega velja prepoved dela preko polnega delovnega časa, tudi v teh primerih ne sme trajati več kot 7 oziroma 8 ur dnevno.

Sezonska razporeditev delovnega časa

15. člen

1.

V dejavnostih s sezonskim značajem dela (gostinstvo, turizem in spremljajoče dejavnosti, ki se vključujejo v turistično ponudbo kraja ali regije, gradbena obrt, avtoprevozništvo, brodarstvo), se delavec in zasebni delodajalec dogovorita, da traja delovni čas v sezoni več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar v letnem povprečju delovni čas ne sme presegati 42 ur na teden.

2.

Delavec, ki prebije na sezonskih delih brez presledka najmanj 3 mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom za to dobo, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dneve s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se delavcu štejejo v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupni delovni čas med letom dosegati delovno dobo največ 12 mesecev. Čas, ki ga je delavec prebil na delu prek polnega delovnega časa in mu je priznan v delovno dobo po prejšnjem odstavku, se ne šteje za poseben delovni pogoj.

3.

V gostinstvu je poslovno leto lahko različno od koledarskega leta in se poračun razmejitvenih ur, opravljenih v sezonskih mesecih, lahko opravi ob koncu poslovnega leta.

Delo prek polnega delovnega časa

16. člen

1.

Razen v primerih, ki jih določa zakon, je delavec dolžan delati prek polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi v primeru, ko je nujno, da obratovalnica zaradi obveznosti do organizacij, dogovorjenih s pogodbo, opravi določeno delo v določenem roku, česar ni bilo mogoče opraviti v rednem delovnem času.

2.

Nadurno delo se ne sme uvesti, če ga je mogoče z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa ali z zaposlitvijo novih delavcev opraviti v rednem delovnem času. Nadurno delo sme trajati največ 10 ur na teden. Tako delo se šteje kot poseben delovni pogoj.

Delo s krajšim delovnim časom od polnega

17. člen

Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela polni delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu.

Nočno delo

18. člen

1.

Kot nočno delo se šteje delo med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je nočno delo uvedeno v izmeni, se upošteva čas med 22. in 7. uro naslednjega dne.

2.

Obveznost opravljanja nočnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi, v kateri je potrebno opredeliti pravice in obveznosti delavca in delodajalca:

a)

delavec, ki opravlja nočno delo v izmenah, ima pravico do 5 dni daljšega letnega dopusta,

b)

delavcu, ki opravlja nočno delo, se mora zagotoviti preventivni zdravstveni pregled najmanj na vsakih 24 mesecev,

c)

v času nočnega dela, se delavcu zagotavlja topli obrok v ustrezni kalorični vrednosti,

d)

delodajalec mora organizirati prevoz na delo in z dela, če delavec nima ustreznega javnega prevoza,

e)

delavcu se mora zagotoviti varstvo otrok, če nima družinskih članov, ki bi otroke varovali.

Če v pogodbi o zaposlitvi niso določeni pogoji za nočno delo ali če delodajalec navedenih pogojev ne izpolnjuje, ima delavec pravico odkloniti nočno delo.

Če se nočno delo opravlja v izmenah, lahko traja ena izmena ponoči nepretrgano najdlje en teden.

IV. Odmori, počitki, dopusti

Odmor med delom

19. člen

1.

Odmor med delom traja 30 minut.

2.

Delavcem, ki opravljajo dela iz 2. točke 26. člena te kolektivne pogodbe, pripada podaljšan odmor med delom in sicer v trajanju 45 minut.

Odmor teh delavcev je lahko v dveh delih, en del pa ne sme biti krajši od 30 minut.

Odmor med delom mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami.

Čas odmora se všteva v delovni čas.

Počitki

20. člen

1.

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma delovni praksi pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu

2.

V gostinstvu in brodarstvu in drugih dejavnostih s sezonskim značajem dela pripada delavcu tedenski počitek praviloma na dan, ko obratovalnica s soglasjem občinskega upravnega organa ne posluje. Če dan tedenskega počitka ni posebej določen v smislu prejšnjega odstavka, ga delavec in zasebni delodajalec sama določita, praviloma pa to ne more biti sobota, nedelja ali državni praznik.

V sezonskem gostinstvu in brodarstvu se lahko delavec in zasebni delodajalec dogovorita za razporeditev tedenskega počitka ustrezno značilnosti in organizaciji dela v sezoni s pogojem, da se delavcu zagotovi tedenski počitek v obsegu najmanj 24 ur nepretrgano.

3.

Delavec ima pravico do počitka ob državnih praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.

V dejavnostih iz 2. točke tega člena, delavcu zaradi dela na praznik ne pripada prosti delovni dan v tednu.

4.

Urejanje tedenskega počitka po tem členu velja tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.

Letni dopust

21. člen

1.

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva od 1.1.1991 petdnevni delovni teden.

2.

Delavec pridobi pravico do izrabe polnega letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela.

3.

Delavec, ki je v obratovalnici pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, izrabi dopust v tej obratovalnici. V primeru, da se delavec zaposli v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, mu je delodajalec, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje dolžan zagotoviti vsaj sorazmeren del letnega dopusta, razen če je sporazumno med zasebnim delodajalcem in organizacijo ali zasebnim delodajalcem, kamor delavec odhaja, v soglasju z delavcem, drugače dogovorjeno.

4.

Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, zasebni delodajalec. pa ga ne more zanj prikrajšati.

Osnove in merila za letni dopust

22. člen

1.

Osnove za odmero dolžine letnega dopusta so:

-

delovni pogoji,

-

zahtevnost dela,

-

delovni uspehi delavca,

-

pokojninska doba delavca,

-

socialne in zdravstvene razmere, v katerih delavec živi.

2.

Ob upoštevanju osnov iz prejšnjega odstavka, pripada delavcu poleg števila dni letnega dopusta iz 1. odstavka 21. člena, še naslednje število dni letnega dopusta:

a)

delavcu, ki opravlja delo na delovnem mestu, ki je posebno težko, naporno in zdravju škodljivo ter na katerem je podana povečana nevarnost poškodb ali poklicnih bolezni (2. odstavka 26. člena), pripada še do pet dni letnega dopusta;

b)

na osnovi delovnih uspehov pripada delavcu po en dan letnega dopusta za vsakih 10% prekoračitev pričakovanih delovnih rezultatov (norma, standardi, akordi), pri čemer se upošteva povprečen delovni uspeh iz preteklega koledarskega leta ali za krajše obdobje, če delavec ni bil zaposlen pri delodajalcu v prejšnjem koledarskem letu;

c)

na osnovi zahtevnosti dela:

-

za delo 3. stopnje zahtevnosti 1 dan

-

za delo 4. in 5. stopnje zahtevnosti 2 dni

-

za delo 6. stopnje zahtevnosti 3 dni

-

za delo 7/1 stopnje zahtevnosti 4 dni

-

za delo 7/2 stopnje zahtevnosti 5 dni

č)

na osnovi dopolnjene pokojninske dobe v koledarskem letu, v katerem delavec izrabi letni dopust:

-

od 1 do 5 let pokojninske dobe 2 dni

-

od 5 do 10 let pokojninske dobe 4 dni

-

od 10 do 15 let pokojninske dobe 6 dni

-

od 15 do 20 let pokojninske dobe 8 dni

-

nad 20 let pokojninske dobe 10 dni

d)

na osnovi socialnih razmer:

-

materi za vsakega predšolskega otroka 2 dni

-

delavki oziroma delavcu samohranilcu za vsakega otroka 1 dan

e)

na osnovi zdravstvenih razmer:

-

invalidu II. oziroma III. kategorije invalidnosti ter delavcu z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni

-

delavcem, ki negujejo ali varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo 3 dni

-

delavcu oziroma delavki, ki dopolni 50 let starosti se za vsaki 2 leti nad 50. letom starosti poveča letni dopust za 1 dan

3.

Mladoletnemu delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pripada poleg letnega dopusta po osnovah in merilih iz 21. in 22. člena te pogodbe še za sedem dni povečan dopust.

4.

V letni dopust se ne vštevajo proste sobote ali drugi prosti dnevi v tednu, ko delavec ne bi delal.