Pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti...

344. Pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78) predpisuje Zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z Zveznim sekretariatom za trg in splošne gospodarske zadeve in Zveznim komitejem za kmetijstvo

P R A V I L N I K
O POGOJIH GLEDE ZDRAVSTVENE NEOPOREČNOSTI PREDMETOV SPLOŠNE RABE, KI SMEJO V PROMET

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Predmeti splošne rabe, ki smejo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v promet, morajo glede zdravstvene neoporečnosti ustrezati pogojem, ki jih predpisuje ta pravilnik.

2. člen

Predmeti splošne rabe, ki morajo glede zdravstvene neoporečnosti ustrezati pogojem, ki jih predpisuje ta pravilnik, so:

1)

posoda, pribor in embalaža za živila;

2)

otroške igrače;

3)

sredstva za osebno higieno, negovalna in lepotilna sredstva za obraz in telo;

4)

sredstva za vzdrževanje snage v gospodinjstvu;

5)

tobačni izdelki.

3. člen

Ta pravilnik je obvezen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ter za kmete, ki dajejo v promet predmete splošne rabe iz 2. člena tega pravilnika.

II. POSODA IN PRIBOR ZA ŽIVILA

A. Splošni pogoji za promet

4. člen

Posoda in pribor za živila (v nadaljnjem besedilu: posoda in pribor), ki se uporabljata pri pripravi, proizvodnji, merjenju, predelavi, dodelavi, prevozu ali uporabi živil, ne smeta biti iz materiala, ki izloča zdravju škodljive sestavine ali neugodno vpliva na organoleptične, fizikalne ali kemične lastnosti živil ter na njihovo higiensko neoporečnost.

Posoda in pribor za predelavo in hrambo lahkopokvarljivih živil morata izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, ne smeta pa tudi biti izdelana iz prepustnega in poroznega materiala, ki živil ne varuje pred neugodnimi zunanjimi vplivi. Robovi in druga mesta, kjer se stikata ploskvi takšne posode in pribora, morajo biti zaobljeni.

5. člen

Posoda in pribor morata imeti gladko površino, na kateri ni vdolbin in razpok, in morata biti izdelana tako, da ju zlahka in uspešno čistimo, pomivamo in razkužujemo.

Posoda in pribor za pripravo in serviranje hrane in pijač ali za prevoz mleka morata biti izdelana tako, da ju lahko steriliziramo s segrevanjem. Takšna posoda in pribor se ne smeta uporabljati v druge namene.

Prepovedano je dajati v promet posodo in pribor, ki sta z notranje strani toliko okrušena ali poškodovana, da lahko to vpliva na zdravstveno neoporečnost živil oziroma na zdravje porabnikov.

6. člen

Posoda in pribor za enkratno uporabo, ki se pred uporabo ne čistita, ne pomivata, ne dezinficirata in ne sterilizirata, ne smeta v 1 ml izpirka brisa, vzetega s 25 cm2 stične površine, računano na 1 cm2, vsebovati: 1) E. coli, 2) vrste proteus, 3) koagulaza pozitivnih stafilokokov, 4) sulfitoreducirnih klostridijev, 5) salmonel in ne več kot 10 mikroorganizmov.

7. člen

Barve za posodo in pribor, katerih pobarvane površine pridejo v neposreden stik z živili, ne smejo prehajati v živila in na 1 kg suhe barve, določeno v ekstraktu z 0,1 M HCl po 15-minutnem kuhanju ob povratnem hlajenju, tudi ne smejo vsebovati več kot:

1)

20 mg arzena;

2)

100 mg svinca;

3)

10 mg kadmija;

4)

10 mg živega srebra;

5)

200 mg barija;

6)

100 mg kroma;

7)

100 mg antimona;

8)

100 mg selena.

Organska barvila ne smejo izločati več kot:

1)

0,1 mg/kg kancerogenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov,

2)

0,1 mg/kg naftilamina, benzidina ali 4 amino-difenila.

8. člen

Polnila, ki se uporabljajo pri proizvodnji delov posode in pribora, ki pridejo v neposreden stik z živili, morajo ustrezati pogojem iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

Saje, ki se uporabljajo pri proizvodnji delov posode in pribora, ki pridejo v neposreden stik z živili, ne smejo imeti več kot 0,15% toluenskega ekstrakta in morajo glede kancerogenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov ustrezati pogojem iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.

9. člen

Lepila in podoben pomožni material, ki so na posodah in priboru na mestih, ki pridejo v neposreden stik z živili, oziroma na mestih, na katerih je možnost, da pridejo v neposreden stik z njimi, morajo ustrezati pogojem iz 25. do 36. in 57. člena tega pravilnika.

10. člen

Na posodi in priboru mora biti označeno ime oziroma vtisnjen znak izdelovalca, ki ga pred uporabo ni mogoče sneti.

B. Posebni pogoji za promet

1. Kovinska posoda in pribor

11. člen

Kovinska posoda in pribor ne smeta biti izdelana iz svinca ali svinčevih zlitin in ne iz kovin ali zlitin kovin, ki vsebujejo več kot 0,03% arzena.

Čistota aluminija, uporabljenega za izdelavo kovinske posode in pribora, mora biti najmanj 99,5%.

Deli kovine posode in pribora, ki ne pridejo v neposreden stik z živili, so lahko izdelani iz zlitin, ki vsebujejo največ 10% svinca, vendar morajo biti ti deli popolnoma prevlečeni s kovino ali emajlom, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih sestavin.

12. člen

Kovinska posoda in pribor ne smeta biti izdelana iz cinka in ne iz zlitin, ki vsebujejo več kot 1% svinca, več kot 0,03% arzena oziroma več kot 0,1% kadmija, in ne smeta biti prevlečena s cinkom, kadmijem, svincem ali z njihovimi zlitinami.

Za izdelavo delov kovinske posode in pribora, ki ne pridejo v neposreden stik z živili, se lahko uporabijo cink in njegove prevleke.

13. člen

Prepovedana sta promet in uporaba posode in pribora iz bakra ali njegovih zlitin, če sta namenjena za tekoča ali kašasta živila.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na posodo in pribor, ki sta namenjena za kuhanje kave, če sta pravilno pokositrena, in ne na bakrene kotle za kuhanje žganja, če je baker elektrolitski in če je njegova čistota najmanj 99,95%.

14. člen

Za izdelavo jedilnega pribora in pribora za pripravo in serviranje jedi se ne sme uporabiti baker ali cink, razen v zlitinah, iz katerih se izdeluje takšen pribor (novo srebro alpaka ipd.).

Jedilni pribor in pribor za pripravo in serviranje jedi ne smeta imeti ostrih robov (razen rezila noža in vrha vilic), vse površine, razen površin med zobci vilic, pa morajo biti popolnoma gladke oziroma polirane.

Površina posode, jedilnega pribora, pribora za pripravo in serviranje, izdelanih in nerjavnega jekla (kromnikljevega jekla), ki pridejo v stik z živili, morajo biti pri končni obdelavi obdelani tako, da so pri uporabi odporne proti kemičnim vplivom. če se ta površina uporablja pri nizkih temperaturah, se ne sme spremeniti pri 24-urnem delovanju 3%-ne ocetne kisline pri temperaturi 20 stopinj C + / - 2 stopinji C, če pa se uporablja za toplotno obdelavo živil, se ne sme spremeniti pri njenem 30-minutnem delovanju pri temperaturi 100 stopinj C.

Specifična migracija kroma, niklja in mangana ne sme biti posamično večja od 0,1 mg/l.

15. člen

Če je pri uporabi kovinske posode in pribora možna korozija, morajo biti površine takšne posode in pribora, ki pridejo v neposreden stik z živili, zaščitene s higiensko neoporečnimi organskimi zaščitnimi prevlekami ali s kovinskimi prevlekami(pokositrene, ponikljane ali kromirane).

Zaščitne prevleke na kovinski posodi in priboru morajo enakomerno pokrivati površino, ki pride v neposreden stik z živili; ne smejo imeti mehurčkov, izboklin in ne razpok.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na kovinsko posodo in pribor za pečenje (ponve, rešetkaste ražnje, vrtilne ražnje, kavne pražilnike) in ne na dele mesoreznic.

16. člen

Kovinska posoda in pribor se smeta lotati s kositrom čistote 97%, ki ne vsebuje več kot 0,03% arzena in ne več kot 0,5% svinca. Zunanje površine kovinske posode in pribora se smejo lotati tudi s kositrno in svinčevo zlitino, če svinčeva zlitina ne prodira v notranjost posode oziroma pribora.

2. Emajlirana posoda in pribor

17. člen

Za izdelavo emajlirane posode in pribora se mora uporabljati železna pločevina in lito železo.

Emajl, s katerim so prevlečene površine posode in pribora, ki pridejo v neposreden stik z živili, ne sme vsebovati lahko topnih snovi in mora biti takšne kakovosti, da je zagotovljena trajnost posode in pribora pri njihovi normalni uporabi.

Površine in robovi emajlirane posode in pribora morajo biti gladki in sijajni brez mehurčkov in razpok in ne smejo biti okrušeni.

18. člen

Emajlirana posoda in pribor ne smeta pri 30-minutnem preskusu s kuhanjem v raztopini 3%-ne ocetne kisline izločiti:

1)

več kot 50 mg emajla, računano na površino posode 1 dm2;

2)

več kot 1 mg svinca, 0,1 mg kadmija, 5 mg barija, 1 mg kroma in 1 mg selena, računano za posodo s prostornino 1 l.

Emajlirana posoda in pribor ne smeta pri 30-minutnem preskusu v raztopini 3%-ne vinske kisline, računano za posodo s prostornino 1 l, izločiti več kot 3 mg antimona.

3. Cementna posoda in pribor

19. člen

Posoda in pribor iz cementa ali podobnega poroznega materiala morata biti z notranje strani popolnoma zaščitena z neprepustno obstojno prevleko, ki je odporna proti sestavinam živil.

Če je notranja stran posode in pribora iz prvega odstavka tega člena zaščitena z neprepustnim materialom (porcelanske ploščice, steklo, umetna snov ipd.), mora biti njuna celotna površina obdana tako, da onemogoča nastajanje razpok in vdolbin.

4. Glinena, keramična, porcelanska in steklena posoda in pribor

20. člen

Glinena posoda in pribor se smeta dajati v promet samo, če sta izdelana iz lončarske gline. Končni izdelki morajo biti po sušenju premazani z zmesjo za glaziranje in pečeni pri temperaturi najmanj 800 stopinj C.

V promet se sme izjemoma dajati neglazirana - glinena posoda, če je namenjena za posebno pripravljanje določenih jedi z majhnim deležem vode in če ustreza drugim pogojem, ki jih predpisuje ta pravilnik.

21. člen

Površina neglazirane glinene posode mora biti ravna ter ne sme imeti razpok in žepkov. Pri preskusu, pri katerem posodo trikrat zaporedoma kuhamo po 30 minut v raztopini 3%-ne ocetne kisline, posoda ne sme izločiti:

1)

več kot 10 mg svinca in 0,5 mg kadmija po prvem preskusu in ne več kot 3 mg svinca in 0,2 mg kadmija po tretjem preskusu, računano na 1 l raztopine;

2)

več kot 60 mg skupaj raztopljenih snovi po tretjem preskusu, računano na 1 l raztopine.

Neglazirani glineni posodi, ki se daje v promet, je treba priložiti navodilo, kako se ravna s posodo pred uporabo, katere jedi se lahko v njej pripravljajo in kako se pomiva.

22. člen

Glazura na glineni, keramični in porcelanski posodi in priboru ne sme biti poškodovana in se ne sme luščiti s površin posode oziroma pribora.

Robovi glinene, keramične, porcelanske in steklene posode in pribora, ki se jih pri uporabi dotikamo z usti, morajo biti zaobljeni in gladki.

23. člen

Glinena, keramična in porcelanska posoda in pribor, ki prideta v neposreden stik z živili, ne smeta v raztopini 3%-ne ocetne kisline v 24 urah pri temperaturi 20 stopinj C + / - 2 stopinji C puščati barve in ne izločiti več kot 3 mg svinca, 0,2 mg kadmija, 1 mg kroma, 1 mg selena in 1 mg barija, v raztopini 3%-ne vinske kisline, računano na 1 l, pa ne več kot 3 mg antimona.

Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na zunanjo površino posode v širini 20 mm, računano od zgornjega roba posode.

24. člen

Steklena posoda mora ustrezati naslednjim pogojem:

1)

robovi posode ne smejo biti ostri in ne poškodovani;

2)

površina, ki pride v neposreden stik z živili, ne sme v 3%-ni raztopini ocetne kisline pri temperaturi 20 stopinj C + / - 2 stopinji C v 24 urah izločiti več kot 0,1 mg/l svinca, kristalno steklo pa ne več kot 0,3 mg/l svinca;

3)

zunanja površina steklene posode v širini 20 mm, računano od zgornjega roba posode, ne sme v 3%-ni raztopini ocetne kisline pri temperaturi 20 stopinj C + / - 2 stopinji C v 24 urah izločiti več kot 1 mg/dm2 svinca in več kot 0,1 mg/dm2 kadmija.

5. Posoda in pribor iz umetnih mas

Umetne mase (polimerne snovi)

a)

Splošni pogoji

25. člen

Umetne mase za izdelavo posode in pribora ne smejo vsebovati sestavin, ki pri uporabi teh predmetov lahko škodljivo vplivajo na zdravje ali neugodno vplivajo na organoleptične lastnosti in sestavo živil.

Če ta pravilnik ne določa drugače, morajo umetne mase za izdelavo posode in pribora ustrezati naslednjim pogojem:

1)

pri uporabi predmetov ne smejo v živila oziroma slino izločiti več kot:

1)

0,5 mg svinca,

2)

0,05 mg kadmija,

3)

0,1 mg kroma,

4)

0,1 mg molibdena,

5)

0,1 mg arzena,

6)

0,01 mg živega srebra,

7)

0,5 mg selena,

8)

0,5 mg barija,

9)

50 mg cinka,

10)

10 mg kositra,

11)

5 mg kobalta,

računano na 1 kg ali 1 l živila oziroma njegove modelne raztopine;

2)

da v živila oziroma v slino ne izločijo skupaj več kot 60 mg/kg (10 mg/dm2) nizkomolekulnih organskih in neorganskih substanc;

3)

da v živila oziroma v slino ne izločijo posamično več kot 0,1 mg/kg (0,02 mg/dm2) primarnih aromatskih aminov, računano kot anilin, in ne sekundarnih aromatskih aminov, računano kot difenilamin, in ne več kot 3 mg/kg (0,5 mg/dm2) ostankov peroksidov, računano kot aktivni kisik;

4)

da v živila, slino in znoj oziroma v njihove modelne raztopine ne izločajo barv (če so pobarvane). Optična transmisija v vidnem delu spektra pobarvanega ekstrakta umetne mase v modelni raztopini mora biti najmanj 95%.

26. člen

Umetne mase za izdelavo posode in pribora, ki prideta v neposreden stik s pitno vodo, mlekom, mlečnimi izdelki, moko, parafiniranimi ali povoščenimi živili, živili z eteričnimi olji, alkoholnimi pijačami, mastmi, olji ali živili, katerih zunanja faza je mast, ne smejo vsebovati mehčal.

27. člen

Umetne mase za izdelavo cevi, cistern, vodnih stolpov, pip in drugih naprav, premazov ali oblog, ki pridejo v neposreden stik s pitno vodo, ne smejo vsebovati mehčal.

Umetne mase iz prvega odstavka tega člena ne smejo izločiti v vodo več kot 0,001 mg/l vode fluorescenčnih substanc in ne več kot 0,45 mg/l vode svinca po petih dnevih stika z vodo oziroma ne več kot 0,05 mg/l vode po desetih dnevih stika z vodo pri temperaturi 20 stopinj C + / - 2 stopinji C, računano na 24 ur.

Umetne mase, iz katerih se izdelujejo cevi za pitno vodo, ne smejo vsebovati več kot 2,5% acetilenskih ali drugih vrst oksidiranih saj, tesnila pa več kot 3,0%.

b)

Posebni pogoji

Polivinilklorid in drugi polimeri z mehčalom ali brez mehčala

28. člen

1)

Transportni trakovi za živila, ki so izdelani iz polivinilklorida in kopolimerov, smejo vsebovati naslednja monomerna mehčala: dibutilftalat, di-2-etilheksilftalat, dibutilsebacat in difenil-2-etilheksilfosfat ter naslednja polimerna mehčala: poliestre adipinske kisline s 1,3 butandiolom, 1,4 butandiolom, 1,2 propandiolom in/ali 1,6 heksandiolom, katerih proste hidroksilne skupine so acetilirane.

Če se transportni trakovi uporabljajo za živila, ki se perejo in luščijo, ne smejo vsebovati več kot 40% monomernih in polimernih mehčal iz prvega odstavka tega člena, če se uporabljajo za živila, katerih zunanja faza so masti in olja, za povoščena in parafinirana živila, živila z eteričnimi olji, mlečne izdelke, moko in druga živila v prahu, pa ne več kot 12%.

2)

Cevi za tekoča živila, razen za vroče tekočine, katerih temperatura sega čez 60 stopinj C, mleko in pijače, v katerih je delež etanola večji od 10 vol%, smejo od monomernih mehčal vsebovati samo estre alkilsulfonske kisline (C12C20) s fenoli in diizononilftalati.

3)

Folije, tube, premazi, tesnila in laki, ki se izdelujejo iz celuloznih derivatov (nitrat, acetat, propionat) ne smejo po 10- dnevnem stiku z vodo pri temperaturi +40 stopinj C vsebovati več kot 0,25 mg/dm2 v vodi topnih substanc. Delež monomernih mehčal ne sme presegati 22%, če 1 dm2 40 mikronov debelega filma (plasti polimera) ne vsebuje več kot 25 mg teh mehčal in ne pride v stik z živili, katerih zunanja faza je maščoba ali olje, s povoščenimi in parafiniranimi živili, eteričnimi olji, mlečnimi izdelki, moko in drugimi živili v prahu.

Polimeri, iz katerih se izdelane folije za pakiranje svežega mesa, ne smejo v 1 g mesa izločiti več kot 60 mg mehčal (oziroma 1 dm2 folije ne sme izločiti v meso več kot 10 mg mehčal).

4)

Folije, tube, tesnila, premazi in laki, ki se izdelujejo iz estrov akrilne in/ali metakrilne kisline, ne smejo vsebovati drugih mehčal razen dibutilftalata, katerega delež v končnem izdelku ne sme biti večji od 3%. Delež hlapnih organskih substanc ne sme biti večji od 0,5% v končnem izdelku, delež ostankov akrilnitrila in metakrilnitrila pa ne sme biti večji od 5 mg/kg, če se iz 1 dm2 v 10 dneh pri temperaturi 40 stopinj C ne izloči več kot 0,0001 mg akrilnitrila oziroma metakrilnitrila in ne več kot 0,5 mg ostankov peroksida.

5)

Polivinilklorid sam ali v zmesi s kloriranimi poliolefini (če je delež vinilklorida večji) in z dodatkom do 35% dopustnih monomernih in/ali polimernih mehčal, računano na polimer, se sme uporabljati za izdelavo predmetov splošne rabe, če ti predmeti ne pridejo v neposreden stik z živili, navedenimi v tem členu pod 1).

Dopustna monomerna mehčala za te namene so: dibutilftalat, di-2- etilheksilftalat, dicikloheksilftalat, butilbenzilftalat, di-n- heksilazelat, dibutilsebacat, di-2-etilheksiladipat, difenil-2- etilheksilfosfat, estri alkilsulfonske kisline (C12C20) in fenola.

Dopustna polimerna mehčala so poliestri adipinske kisline z 1,3- butandiolom, 1,4-butandiolom, 1,2-propandiolom in/ali 1,6- heksandiolom, katerih proste hidroksilne skupine so acetilirane.

Če so v polimerih navedena monomerna in polimerna mehčala ter emulgatorji in sredstva za dosego spolzkosti, njihov delež pa je večji od 1,5%, računano na polimer, ne smejo vsebovati stabilizatorjev na bazi organsko vezanega kositra, zlasti ne di- n-oktil kositrnih spojin in butiltiostanonske kisline.

V polimernem materialu delež monomernega vinilklorida ne sme biti večji od 1 mg/kg, v živilih pa ne večji od 0,01 mg/kg.

Poliamidi

29. člen

V poliamidih, ki se uporabljajo za izdelavo posode in pribora; delež cinka ne sme biti večji od 1%, računano na polimer.

Poliamidi, ki vsebujejo N,N' bis-(3(3,5-diterciarni butil-4- hidroksifenil)-propionilheksametilendiamin kot stabilizator, se ne smejo uporabljati za izdelavo posode in pribora za živila, ki vsebujejo etonal.

Poliamidi ne smejo vsebovati več kot 2% ostankov monomerov in nizkomolekulnih poliamidov.

Polipropilen

30. člen

Polipropilen, ki se uporablja za izdelavo posode in pribora, ki prideta v stik z živili, katerih zunanja faza je mast ali olje, ne sme vsebovati naslednjih stabilizatorjev: 3,5-diterciarni butil-4-hidroksibenzojeve kisline (2,4-diterciarnega butilfenila) estra ali di-n-oktadecila (4-hidroksi-3,5-diterciarnega butila) benzil-fosfonata, in ne več kot 0,2% 2,6-diterciarnega butil-4- metilfenola.

Polipropilen ne sme vsebovati več kot 0,1% kalcijevega, aluminijevega, silicijevega, titanovega, kromovega in vanadijevega oksida iz uporabljenih stabilizatorjev, v tem odstotku pa ne sme biti več kot 0,005 mg% (0,05 mg/kg) kroma iz njegovih v vodi topnih spojin in ne več kot 0,002% (20 mg/kg) vanadija, računano kot vanadijev pentoksid (V2O5).

Melaminske formaldehidne, fenolne formaldehidne in sečninske formaldehidne mase

31. člen

Melaminske formaldehidne, fenolne formaldehidne in sečninske formaldehidne mase, ki se uporabljajo za izdelavo posode in pribora, ne smejo v vodo in 3%-no ocetno kislino po 30-minutnem stiku z njima pri temperaturi 80 stopinj C izločiti skupaj več kot 300 mg/kg (50 mg/dm2) nizkomolekularnih organskih in neorganskih substanc.

Poleg tega te mase ne smejo izločiti v vodo in 3%-no ocetno kislino po 30-minutnem stiku z njima pri temperaturi 80 stopinj C več kot 0,001 mg/kg fluorescenčnih substanc, zlasti ne kancerogenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ne več kot 3 mg/kg (0,5 mg/dm2) formaldehida in posamično ne več kot mg/dm2 svinca arzena in cinka.

Če se s temi masami impregnira papirna in kartonska embalaža za živila, ne smejo izločati več kot 1 mg/dm2 formaldehida.

Fenolne formaldehidne mase ne smejo izločiti več kot 1 mg/kg (0,2 mg/dm2) fenolov in krezolov.

Elastomeri

32. člen

1)

Elastomeri, ki se uporabljajo za izdelavo posode in pribora, ne smejo vsebovati paranitrofenola, borove kisline in tentaklor- fenolat-natrija.

Za stabilizacijo elastomerov se sme uporabljati do 1,5% sredstev proti staranju.

Elastomeri, ki pridejo v neposreden stik z živili, katerih zunanja faza je mast ali olje, ne smejo vsebovati stireniziranega difenilamina kot sredstva proti staranju. Etilenpropilenski kavčuk ne sme vsebovati sredstev proti staranju, ki se sicer dodajo kavčuku. Elastomerom se smejo dodajati cinkov dimetil-, dietil-, dibutil-, pentametilen ali etilfenilditiokarbamat.

2)

Končni izdelki iz elastomerov ne smejo vsebovati posamično več kot 0,1 mg/kg hidrksilaminov, površinskih mehčal in sekundarnih alifatskih in cikloalifatskih aminov.

Delež cinka v končnem izdelku, ki pride v stik s sluznico ustne votline (nastavki za stekleničke, cuclji ipd.), v tesnilih in ceveh za tekoča in kašasta živila ne sme biti večji od 1%, v drugih izdelkih pa ne večji od 3% in ne sme pozitivno reagirati na perokside.

V končnem izdelku deleč svinca ne sme biti večji od 10 mg/kg, arzena pa ne večji od 5 mg/kg.

Končni izdelki, ki se pomivajo in čistijo (transportni trakovi, cevi za pnevmatski transport živil ipd.) smejo vsebovati do 50% grafita ali saj pri čemer morajo biti saje acetilenske ali kakšne druge vrste oksidiranih saj.

Cevi in ventili na napravah za mlekarne, izdelani iz zmesi elastomerov in plastomerov, ne smejo vsebovati več kot 50% polimernih mehčal; od tega se 20% lahko nadomesti z di-2- etilheksilftalatom.

3)

Če ni drugače predpisano, končni izdelki iz elastomerov v 24 urah pri temperaturi +22 stopinj C ne smejo izločiti v modelne raztopine (destilirano vodo, 3%-no ocetno kislino in 10 vol% etanol) več kot 150 mg/dm2 nehlapnih organskih substanc in ne več kot 600 mg/dm2 anorganskih substanc.

Prenosni trakovi in cevi za pnevmatski transport živil, cevi in deli za pipe za vodovodne naprave, ventili, sesalke, tesnila za parilne lonce in podobna kuhinjska posoda in pribor iz elastomerov ne smejo v modelne raztopine izločiti več kot 50 mg/dm2 nehlapnih organskih substanc in ne več kot 100 mg/dm2 neorganskih substanc.

Cuclji, nastavki za stekleničke ipd. ne smejo v modelne raztopine izločiti več kot 20 mg/dm2 organskih in neorganskih substanc. Prav tako ne smejo izločiti več kot 3 mg/kg formaldehida, več kot 6 mg/kg cinka, več kot 0,1 mg/kg (0,02 mg/dm2) primarnih arilov in/ali sekundarnih N-alkil-N-arilaminov, računano kot anilinhidroklorid ali N-etilfenilamin.

4)

Elastomeri ne smejo izločiti posamično več kot 1 mg/kg (0,2 mg/dm2) ditiokarbamata, tiurama in ksantogenata, računano kot ogljikov disulfid, in ne več kot 1 mg/kg (0,2 mg/dm2) merkaptobenztiazola, njegove cinkove soli in 2,2-ditiobis (benzotiazol), računano kot merkaptobenztiazol.

Polietilen

33. člen

Za izdelavo predmetov splošne rabe, ki pridejo v neposreden stik z mastmi, olji ali živili, katerih zunanja faza je mast, se ne smejo uporabljati:

-

polietilen v zmesi s hidriranim policiklopentadienom;

-

polietilen kot kopolimer z več kot 5% vinilacetata;

-

polietilen z več kot 0,3% stabilizatorjev.

Polietilen ne sme vsebovati več kot 0,1% kalcijevega, silicijevega, titanovega, kromovega in vanadijevega oksida iz uporabljenih katalizatorjev, v tem odstotku pa ne sme biti več kot 0,005 mg% (0,05 mg/kg) kroma iz njegovih v vodi topnih spojin in ne več kot 0,002% (20 mg/kg) vanadija, računano kot vanadijev pentoksid (V205).

Polistiren

34. člen

1)

Končni izdelki iz polistirena ne smejo vsebovati več kot 500 mg/kg prostega stirena.

2)

Kopolimeri ne smejo vsebovati več kot 5 mg/kg ostankov akrilnitrila in metakrilnitrila, če pa so namenjeni za izdelavo embalaže za pijače, ne več kot 1 mg/kg.

V živilo ne sme preiti v desetih dneh pri temperaturi 40 stopinj C več kot 0,001 mg/kg (0,0001 mg/dm2) akrilnitrila iz kopolimera stirenakrilnitrila in metakrilnitrila.

3)

Penasti polistiren ne sme vsebovati več kot 1,0 g/l heksabromciklododekana. Penasti polistiren ne sme v mast ali olje po 14 dneh pri temperaturi +22 stopinj C izločiti več kot 1 mg/kg broma.

Penasti polistiren ne sme v 24 urah pri temperaturi +90 stopinj C izločiti več kot 15 mg/dm2 hlapnih organskih sestavin, ne vštevši akrilnitrila in metakrilnitrila.

4)

Posoda in pribor, ki prideta v neposreden stik z mastmi, olji in živili, katerih zunanja faza je mast, ne smeta biti iz polistirena, ki vsebuje več kot 0,02% optičnih belil (UV stabilizatorji).

Delež cinka v končnem izdelku ne sme biti skupaj več kot 1,0%.

Polistiren ne sme vsebovati več kot 4 mg/kg litija iz litijevih alkalnih spojin, ki se uporabljajo kot katalizatorji.

Poliuretani

35. člen

1)

Posoda in pribor iz poliuretanov ne smeta vsebovati prostih diolov, aminov, monomernih izocianatov in peroksidov oziroma njihov delež mora biti pod spodnjo mejo občutljivosti predpisnaih metod.

2)

Posoda in pribor iz mrežnih poliuretanov sta lahko v neposrednem stiku z naslednjimi živili:

-

dehidriranimi živili,

-

živili, ki vsebujejo vodo, če je njihova pH vrednost 5-7, temperatura pa ne več kot 30 stopinj C,

-

živili, katerih zunanja faza je mast, če poliuretani ne vsebujejo pospeševal, kot je di-n-oktil-Sn-merkaptid, epoksidnega sojinega olja, v katerem je manj kot 8% epoksidnega kisika, butiltiostanonske kisline in trialilcianurata, potem sredstev proti staranju, sredstev za zaščito pred hidrolizo, kot triizopropil 1, 3, 5 benzol-2,4-polikarbodimid.

3)

Ko se iz lepila izločijo topila, na površini 1 m2 končnega izdelka ne sme biti več kot 10 g nanesenega poliuretanskega lepila, topila, amini, dioli in fenoli pa ne smejo prehajati v živila in modelne raztopine (delež topil, aminov in diolov mora biti pod spodnjo mejo občutljivosti predpisane metode, fenolov pa ne več kot 0,5 mg/dm2).

4)

Poliuretani ne smejo v živila oziroma modelne raztopine v 30 minutah do 10 dnevih pri temperaturi 40 stopinj C izločiti skupaj več kot 20 mg/dm2 nizkomolekulnih organskih in neorganskih substanc.

Nenasičeni poliestri

36. člen

Končni izdelki iz nenasičenih poliestrov ne smejo vsebovati več kot 5 mg/dm2 topnih substanc, računano na čisto smolo, in ne več kot 15 mg/dm2 hlapnih organskih sestavin, ki jih določimo s 24- urnim sušenjem pri temperaturi 90 stopinj C, vštevši akrilnitrila in metakrilnitrila.

Ti izdelki ne smejo izločiti več kot 1 mg/kg dušika iz pospeševal na bazi terciarnih aminov, proizvedenih iz anilina ali toluidina, in ne več kot 3 mg/kg prostih peroksidov iz čistega polimera, računano kot aktivni kisik.

37. člen

Za izdelavo posode in pribora iz umetnih mas se smejo uporabiti samo tiste umetne snovi, za katere je atest izdala zdravstvena ali druga organizacija združenega dela, pooblaščena za analizo predmetov splošne rabe.

6. Lesena posoda in pribor

38. člen

Lesena posoda in pribor za hrambo ali prevoz posameznih živil, surovin oziroma polizdelkov morata biti izdelana iz popolnoma zdravega lesa, ki ne oddaja vonja ali kako drugače neugodno vpliva na organoleptične lastnosti živil.

Prepovedano je dajati v promet posodo in pribor iz rabljenega ali pobarvanega lesa ali iz lesa, impregniranega s kemičnimi sredstvi proti trohnenju in sušenju.

39. člen

Lesena posoda in pribor se lahko z notranje strani zaščitita z gladkimi in enakomernimi prevlekami, ki morajo glede materiala, iz katerega so, ustrezati pogojem iz 9. člena tega pravilnika.

7. Pribor iz tekstila

40. člen

Pribor iz tekstila sme v promet samo, če je izdelan iz nove preje in iz tekstila, ki nista pobarvana in ne impregnirana z insekticidi ali drugimi sredstvi, ki utegnejo zaradi neprijetnega vonja ali drugih lastnosti neugodno vplivati na higiensko neoporečnost živil.

8. Drug pribor

41. člen

Cevke, s katerimi se pijejo alkoholne in brezalkoholne pijače, so lahko iz umetne snovi ali slame.

Cevke iz umetne snovi morajo biti izdelane iz materiala, ki ustreza pogojem iz 25. do 36. člena tega pravilnika.

Cevke iz slame ne smejo biti plesnive in ne onesnažene s trosi ter morajo ustrezati tudi drugim higienskim pogojem.

Cevke iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti pakirane tako, da se ne morejo onesnažiti.

42. člen

Deli posode in pribora za drobljenje in mletje živil, ki pridejo v neposreden stik z živili, ne smejo biti iz cinka, kadmija, svinca ali njihovih zlitin.

43. člen

Plast snovi za toplotno izolacijo na hladilnikih in hladilnih napravah za prevoz ohlajenih in globoko zamrznjenih živil mora biti popolnoma zaščitena z neprepustno snovjo.

Umetne mase, s katerimi so znotraj obloženi hladilniki in hladilne naprave iz prvega odstavka tega člena, morajo biti brez vonja in ustrezati pogojem iz 25. do 36. člena tega pravilnika.

III. EMBALAŽA ZA ŽIVILA

A. Splošni pogoji za promet

44. člen

Embalaža za živila (v nadaljnjem besedilu: embalaža), ki pride v neposreden stik z živili, mora biti izdelana iz materiala, ki ne vpliva neugodno na organoleptične, kemične ali fizikalne lastnosti živil, in ne sme vsebovati ali izločati več zdravju škodljivih snovi, kot je predpisano s tem pravilnikom.

45. člen

Material, uporabljen za lotanje embalaže, ki pride v neposreden stik z živili, mora ustrezati pogojem iz 16. člena tega pravilnika.

46. člen

Zaščitni lak na embalaži, ki pride kakorkoli v stik z živili, ne sme vplivati na povečanje koncentracije dopustne količine težkih kovin v živilih in ne izločati topil ali drugih organskih snovi, ki so v njegovi sestavi.

Zaščitni lak iz prvega odstavka tega člena mora ustrezati naslednjim pogojem:

1)

da ne odstopa, se ne lušči ali ne poka pri zvijanju pločevine, folij ipd.;

2)

da se dobro in enakomerno prime na površino embalaže;

3)

da je odporen in se ne spreminja pri temperaturi od 80 stopinj C do 130 stopinj C;

4)

da nima residualnega vonja;

5)

da po predpisanih postopkih za ekstrakcijo ne izloči več kot 8 mg topnih substanc na 1 dm2 oziroma 50 mg, računano na 1 kg, ali 2 mg suhega ostanka kloroformnega ekstrakta na 1 dm2 lakirane površine;

6)

da delež fenolne snovi v ekstraktu ni večji kot 0,2 mg/dm2 oziroma 1 mg/kg;

7)

da delež formaldehida v vodnem ekstraktu ni večji kot 0,5 mg/dm2 oziroma 3 mg/kg;

8)

da delež cinka v vodnem ekstraktu ni večji kot 1 mg/dm2 oziroma 6 mg/kg in ne večji kot 1 mg/dm2 oziroma 6 mg/kg v embalaži za kisle izdelke v ekstraktu 3%-ne ocetne kisline;

9)

da delež organskih dušikovih spojin v vodnem ekstraktu ni večji kot 1 mg/dm2, računano kot dušik;

10)

da delež aromatskih aminov v ekstraktu ni večji kot 0,02 mg/dm2 oziroma 0,1 mg/kg.

47. člen

Guma, ki se pri zapiranju embalaže uporablja za zatesnitev, mora ustrezati pogojem iz 32. člena tega pravilnika.

Guma za zatesnitev dvojnih šivov pločevink in kovinskih tub mora enakomerno nalegati na kovinsko podlago, mora biti elastična ter kemično in toplotno odporna.

48. člen

Za barvanje embalaže, katere pobarvana površina pride v neposreden stik z živili, se lahko uporabljajo barve in polnila, ki ustrezajo pogojem iz 7. in 8. člena tega pravilnika.