(1)
Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola.
(2)
Pod vplivom alkohola je voznik, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ali tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
(3)
Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.
(4)
Ali je voznik pod vplivom alkohola, se ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.
(5)
Za druge udeležence v cestnem prometu se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.