Višina stanovanjskih objektov in njihova medsebojna oddaljenost se pri urbanističnem načrtovanju stanovanjskih območij določata glede na gostoto in število stanovalcev, predvideno s srednjeročnim družbenim planom, ter glede na naravne lastnosti prostora, velikost naselja, obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini, na možnosti zaščite in reševanja ter glede na druge pogoje, ki jih določajo predpisi.
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt oziroma lokacijska dokumentacija glede na terenske in krajevne razmere ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi.