139. člen
(krajinski park Debeli rtič)
(1)
V Krajinskem parku Debeli rtič se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji parka in upoštevajoč varstvene režime.
(2)
Za doseganje trajnostnega razvoja se na območju parka spodbuja:
-
sonaravna kmetijska pridelava ter trajnostna/sonaravna oblika ribištva in marikulture ter povezave le-teh s trajnostnim turizmom;
-
kmetijska pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kulturnih rastlin, ki izhajajo iz širšega območja parka in prakse, s katerimi se ohranjajo značilni krajinski elementi ter ohranja ali povečuje mozaičnost krajine in biotska pestrost;
-
obnovo naravne vegetacije, tj. sestojev hrasta na robu in med vinogradi, kjer se spodbuja ekološka pridelava;
-
širjenje sestojev hrastovega gozda, povečanje obsega naravnih krajinskih prvin na območju kmetijske rabe v obliki mejic in gozdnih površin;
-
trajnostne oblike rekreacije in turizma, kot so naravoslovni turizem z vodenimi ogledi naravnih vrednot, kopnimi in morskimi učnimi potmi, ne le na zavarovanem območju, temveč širšem območju Občine Ankaran;
-
vzgojno izobraževalno dejavnost v povezavi z bližnjimi vzgojno izobraževalnimi institucijami in MZL RKS;
-
valorizacijo nepremične kulturne dediščine na tem mejnem in arheološko bogatem območju v izobraževalne in turistične namene.
(3)
Na celotnem območju parka iz vidika posegov in dejavnosti ni dovoljeno predvsem:
-
Odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov, fosilov in gline.
-
Kmetovanje v nasprotju z varstvenimi cilji parka.
-
Izvajanje gradbenih posegov in širjenja stavbnih zemljišč, ki bistveno povečujejo pozidavo na škodo zelenih površin.
-
Izvajanje gradbenih posegov, ki bistveno spreminjajo naravne lastnosti morskega obrežja ali njegovo vidno podobo ter doživljanje, kot je grajena obala ali kopališka infrastruktura.
-
Izvajanje posegov in dejavnosti, ki pomenijo dodatno obremenitev morja s plovili in rekreacijskimi napravami.
-
Izvajanje gradbenih posegov, ki bi spremenili geološke in geomorfološke značilnosti klifov, abrazijske terase in zgornjega roba klifa, zlasti utrjevanje ali gradnja infrastrukture, ki negativno vpliva na naravne procese, kot je krušenje klifov ali možnosti njihovega ohranjanja.
-
Izvajanje posegov in dejavnosti, ki pomenijo bistveno povečanje števila obiskovalcev parka v nasprotju z varstvenimi cilji parka.
-
Izvajanje dejavnosti proizvodne, storitvene, športne, kulturne in družbene ali upravno organizacijske narave v nasprotju z varstvenimi cilji parka.
-
Izvajanje vojaških dejavnosti.
-
Vnašanje tujerodnih oziroma invazivnih vrst rastlin in živali.
-
Prenočevanje, šotorjenje, taborjenje, bivanje v počitniških prikolicah in avtodomi, zunaj za to določenih območij.
-
Piknikováti, kuriti in uporabljati odprti ogenj, zunaj za to določenih območij.
(4)
Na drugem varstvenem območju parka iz vidika posegov ni dovoljeno predvsem:
-
Zmanjševanje obsega obstoječih gozdnih sestojev.
-
Izvajanje gradbenih posegov v morje in na kopnem.
-
Spreminjanje ali poseganje v geološke in geomorfološke značilnosti klifov, abrazijske terase in zgornjega roba klifa, kot je utrjevanje, zasipavanje ali odvzemanje naplavin.
-
Postavljanje pomožnih in začasnih objektov na naravno ohranjenih delih morja in morskega obrežja na način, da le to spreminja naravne lastnosti ter podobe obrežja.
-
Poseganje v naravno strukturo klifa in vegetacijo, kot je uničevanje, izsekavanje, lomljenje ali trganje.
-
Osvetljevanje naravno ohranjenih delov morja in morskega obrežja.
(5)
Na prvem varstvenem območju parka iz vidika posegov ni dovoljeno predvsem:
-
Izvajanje gradbenih posegov.
-
Postavljanje trajnih ali začasnih objektov v morje, na abrazijsko teraso, ali na zgornji rob klif, kot so pomoli, splavi, klopi, kurišča, podstavki za senčnike.
(6)
Urejanje prostora:
-
Obnova počitniških, stanovanjskih ali pomožnih objektov se dopušča kot dopolnitev oziroma prenova obstoječe pozidave, z ohranitvijo in nadgradnjo zelenih površin, kot je parkovna vegetacija, drevesno grmovne zasaditve.
-
Ceste, poti in parkirišča se načrtuje in vzdržuje z namenom sonaravne rabe prostora, zagotavljanja varnosti z upočasnjevanjem prometa in spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, upoštevajoč sezonsko naravo obiska.
-
Spodbuja se gradnja suhozidov, za katere se uporabi lokalno značilen kamen in način gradnje. Gradnja betonskih zidov se praviloma dopušča le na način, da se vidna stran zidu zgradi debeline vsaj 10 cm in brez vidnega fugiranja z ustrezno obdelavo krone zidu.
-
Podaljševanje obstoječih pomolov in drugo urejanje kopališč je dopustno na način, ki ne poslabšuje stanja naravne ohranjenosti obale. Posegi se načrtujejo na način, da se omogoči nemoteno doživljanje naravno ohranjenih delov obale.
-
Arhitekturno oblikovanje objektov mora biti skladno z oblikovnimi principi kraško primorske arhitekturne krajine. Prednostno naj se uporabljajo lokalni naravni materiali (kamen; sivi peščenjak ali beli apnenec, les). Uporabljeni materiali naj bodo okoljsko vzdržni.