87.člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti in doživljajske kakovosti krajine – krajinske prvine)
Opredeljene prvine je treba ohranjati v največji možni meri ter jih, kjer je to mogoče, z drugimi načrtovanimi posegi bolje izraziti in poudariti. Prvine je treba varovati pred različnimi oblikami onesnaženja in neustreznimi posegi, ki utegnejo razvrednotiti značilne kakovosti posamezne prvine. Usmeritve za ohranjanje posameznih prvin so:
-
morje in obala
-
morje se obravnava kot pomembno državno krajinsko prvino,
-
naravne dele obale se prepusti naravnim procesom in se vanje ne posega z ureditvami (npr. utrjene poti, izgradnja pomolov, betonske ureditve ipd.),
-
grajene dele obale se sanira s primernejšimi ureditvami (sonaravno urejanje, zasaditve in primernejše grajene ureditve), ki izboljšujejo vizualno in estetsko podobo ter dostopnost,
-
v 100 metrski obalni pas se razen v izjemnih primerih ne umešča grajenih objektov, ohranja in izboljšuje se dostopnost, izrecno se vanj ne umešča stanovanjskih objektov,
-
100 metrski obalni pas mora biti povezan, dostopen, prehoden. Vanj se ne sme posegati z dodatnimi dejavnostmi, ki bi poslabšale vizualno, ekološko ali funkcionalno stanje obalnega pasu. Ključni so zeleni preboji med programskimi območji znotraj obalnega pasu,
-
200 metrski obalni pas morja odigra ključno vlogo pri prepoznavnosti in doživljajski prijetnosti območja. Ključnega pomena je vzpostavitev in izboljšanje ekoloških, socioloških, kulturnih in funkcionalnih povezav med obalo in morjem.
-
klif
-
zasaditev zgornjih robov klifov in usmerjanje padavinskih voda iz vinogradov v urejene izpuste v morje za zmanjšanje prekomerne erozije,
-
smiselno načrtovanje oziroma omejevanje dostopov do klifne obale.
-
kulturne terase in mozaični preplet kmetijskih rab
-
spodbujanje kmetijske dejavnosti (obstoječih kultur) in preprečevanje zaraščanja zemljišč,
-
vzdrževanje obdelovalnih teras, vključno z živicami,
-
preprečevanje neustreznih posegov, tudi poselitve, gradenj infrastrukture in intenzivnih trajnih nasadov, ki posegajo v terase in spreminjajo reliefno strukturo,
-
ohranjanje obstoječe parcelne strukture.
-
plantažni trajni nasadi
-
ohranitev javno dostopnih poti med monokulturnimi nasadi, ki povečujejo red, orientacijo,
-
izboljšanje krajinske in biotske pestrosti na območjih intenzivne kmetijske pridelave z zasaditvami predvsem drevesne vegetacije (gruče in posameznih dreves),
-
ohranitev, obnovitev in dosaditev posamičnih dreves, gruče dreves, drevesne in grmovne živice.
-
posamična drevesa, gruče dreves, drevesne in grmovne živice, drevored
-
ohranitev, obnovitev in dosaditev posameznih vegetacijskih prvin, na območju trajnih nasadov in drugje,
-
obnavljanje in primerno vzdrževanje drevoreda cipres ob Jadranski cesti, drevored je treba ohraniti tudi ob morebitni spremembi profila Jadranske ceste.
-
gozdni klini
-
obstoječe gozdne površine je treba ohraniti, izboljšati krajinsko in biotsko pestrost s povezavami med gozdnimi površinami in ostanki gozdov, s čimer bo vzpostavljena povezana ekološka mreža. Gozdnih površin se ne krči, ohranjajo se v obstoječem obsegu ali se njihove površine celo povečuje (gozdni pas Debeli rtič, novi vegetacijski koridorji, širši in bolj razgibani gozdni robovi).
-
razbremenilni kanal Rižane
-
pomembna antropogena prvina prepoznavnosti območja je desni razbremenilnik Rižane, ki predstavlja mejo enote E1 Obalni pas Ankaran. Močno obraščen kanal močvirskega rastlinstva je pomembna doživljajska, členitvena in ekološka prvina na naplavni ravnici Ankaranske bonifike.
-
parkovne ureditve
– parkovne ureditve so pomembne antropogene krajinske prvine. Na območju se nahajajo pomembni parki, naravne vrednote lokalnega pomena: park Ortopedske bolnice Valdoltra, park letovišča na Debelem rtiču, parkovni nasad ob objektu MORS v Ankaranu. Pomembne so tudi druge parkovne površine znotraj naselja Ankaran, spominski park, Hrastov gaj ipd.