81.člen
(kmetijstvo in ribištvo – stanje)
(1)
Kmetijskih zemljišč v Občini Ankaran je 300 ha, kar predstavlja 37 % vseh občinskih površin. Glede rabe kmetijskih zemljišč prevladujejo vinogradi, teh je slabih 13 %. Sledijo jim oljčniki, njive in trajni travniki. Vsaka izmed naštetih kultur prekriva dobrih 6 % površin občine. Nekaj je travniških sadovnjakov (1.5 %). Zaznaven delež kmetijskih zemljišč je v zaraščanju (2,9 %). Značilna je mešanost kultur in razdrobljenost kmetijskih površin kot posledica lastniške razdrobljenosti. Večji kompleksi monokultur so prisotni predvsem na Debelem rtiču (vinogradi Vina Koper), na območju doline Sv. Jerneja in na grebenskih izravnavah v vzhodnem delu občine (Sanatorski hrib). Najpomembnejše usmeritve kmetijstva so vinogradništvo in vinarstvo, vrtnarstvo ter pridelava oljk oziroma oljčnega olja.
(2)
V občini so bili izvedeni obsežni hidromelioracijski posegi. Na dobrih 65 hektarih površin je bil leta 1984 zgrajen sistem osuševanja (ankaranska bonifika). Namakalni sistemi obsegajo 7 hektarov površin ankaranske bonifike in slabih 13 hektarov površin na območju doline Sv. Jerneja. Večina zemljišč ankaranske bonifike je danes namenjena dejavnostim pristanišča.
(3)
Kmetijstvo onesnažuje in obremenjuje okolje z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojenjem ter homogenizacijo krajine na območjih monokulturnih nasadov. Monokulturni nasadi je v konfliktu predvsem s poselitvijo in biotsko in krajinsko pestrostjo.
(4)
Za morski gospodarski ribolov je značilna tesna prepletenost ribolova z življenjem tega območja, saj ne zagotavlja delovnih mest le neposredno, temveč je povezan tudi z gospodarstvom celotne regije, predvsem s turizmom in ponudbo v restavracijah. Ribolovno morje Republike Slovenije je določeno z Uredbo o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Poleg gospodarskega ribolova se na morju izvaja tudi negospodarski ribolov oziroma športni ribolov.
(5)
Staleži ribolovnih virov se z leti zmanjšujejo. Po podatkih o staležu rib v Sredozemskem morju je več kot polovica staleža zunaj varnih bioloških meja zaradi prekomernega ulova. V okviru projekta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Adriamed je bilo ugotovljeno, da je stalež sardele na območju severnega Jadrana v celoti izkoriščen, stalež sardona pa zmerno izkoriščen.
(6)
Marikultura zajema vzrejo morskih organizmov, rastlin in živali v morju ali na priobalnem območju. V zalivu Sv. Jerneja se nahaja večje območje gojenja marikultur, ki se razteza na površini približno 30 ha (na italijanski in na slovenski strani meje) in znotraj katerega je plovba prepovedana.