5.člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1)
Osnovne ugotovitve so podane na podlagi podatkov GURS, ki jih je bilo možno pridobiti leta 2016, ter na podlagi analiz prostorskih aktov občine, ki so veljali leta 2016.
(2)
Občina Ankaran je najmlajša slovenska občina. Meri 8 km2, po številu prebivalstva je med najmanjšimi slovenskimi občinami (leta 2016 3.227), gostota poselitve pa je nadpovprečno visoka za Slovenijo, in sicer 403,4 preb./km2.
(3)
Povprečna starost prebivalstva je 44,6 let, indeks staranja pa 150,5, kar je oboje nad državnim povprečjem in kaže na starejšo starostno strukturo prebivalstva. Število oseb, starih nad 65 let, se povečuje, medtem ko ostaja delež oseb, mlajših od 15 let, enak. Koeficient starostne odvisnosti je v Občini Ankaran glede na slab starostni indeks sorazmerno ugoden (47,0) in je boljši od slovenskega povprečja (50,5).
(4)
Skupni prirast prebivalstva v Občini Ankaran je pozitiven (14), pri čemer je naraven prirast negativen (–3), selitveni pozitiven (17).
(5)
Na delo se izven občine od 1320 delavno aktivnih prebivalcev ne vozi le 255 Ankarančanov (19 %), ostali potujejo na delo v druge občine, in sicer največ v Koper (48 %), sledita Ljubljana (12 %) in Izola (7 %). V Ankaran se na delo vozi 578 ljudi, od tega največ iz Kopra (382), sledita Izola (66) in Piran (35). Indeks delovne migracije znaša v Občini Ankaran 63,1 kar občino uvršča v razred zmerno bivalnih občin. Pri interpretaciji indeksa je potrebno upoštevati, da delovna mesta na območju pristanišča za mednarodni promet v Kopru, katerega velik del leži v Občini Ankaran, niso evidentirana v Občini Ankaran.
(6)
Izobrazbena struktura je v primerjavi s slovenskim povprečjem visoka. Višje ali visokošolsko izobrazbo ima kar 27 % (Slovenija 21 %), srednješolsko 50 %, osnovnošolsko ali manj pa le 23 % prebivalstva, kar je manj od državnega povprečja (26 %).
(7)
Največ stanovanj se je zgradilo v osemdesetih letih (503), sledita viška v devetdesetih (372) in sedemdesetih (353). Opazen je tudi skok med leti 2006–2010, ko se je zgradilo 159 stanovanj.
(8)
V občini največji odstotek dejanske rabe prostora obsegajo pozidana in sorodna zemljišča, teh je kar 39 % vseh površin. Največji odstotek teh površin obsega območje državnega prostorskega načrta za pristanišče za mednarodni promet v Kopru. 35,5 % površin v občini obsegajo kmetijska zemljišča od katerih je največ vinogradov, trajnih travnikov, njiv in nasadov.
(9)
Bilance stavbnih zemljišč v prostorskih aktih občine dajo podatek, da je kar 49 % celotne občinske površine v stavbni namenski rabi in le 51 % v nestavbnih rabah. Od nestavbnih rab je največji delež kmetijskih zemljišč (72 %), le 23 % površin pa je gozdnih.
(10)
Kar 45 % vseh stavbnih zemljišč občine je namenjenih območjem prometnih površin, sledijo območja centralnih dejavnosti z 31 % deležem, območja stanovanj z 11 % deležem in območja zelenih površin s 6 % deležem. Ostala območja so uvrščena med območja energetske infrastrukture, območja razpršene gradnje in območja mešane rabe v izven mestnih naseljih. Struktura stavbnih zemljišč kaže na to, da se v prostor umeščajo vsebine, ki presegajo nivo načrtovanja za lokalne potrebe. Vseh stavbnih zemljišč skupaj je dobrih 409 ha.
(11)
Največji delež prostorske rezerve (nepozidanih stavbnih zemljišč) se izkazuje na območjih prometnih površin (47 % vseh površin ali 86,7 ha), sledijo območja za centralne dejavnosti (45 % ali 58,4 ha) ter območja za stanovanja (38 % ali 17,9 ha). Vseh prostorskih rezerv skupaj je 192,8 ha ali 47 % vseh stavbnih zemljišč občine.
(12)
Omejitve v prostoru se nanašajo predvsem na območja naravne in kulturne dediščine, poplavna in erozijska območja ter območja za obrambo. Od tega površinsko obsegajo posamezne omejitve:
(13)
Ostali podatki za stanje po posameznih vsebinah akta se nahajajo v nadaljnjih poglavjih.