Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran

Namenska raba

K – kmetijska zemljišča

Podrobnejša namenska raba

K1 

najboljša kmetijska zemljišča.

K2 

druga kmetijska zemljišča.

Osnovna dejavnost

Kmetijstvo

Spremljajoče dejavnosti

Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem

Dovoljene vrste objektov

Poleg dopustnih gradenj objektov in naprav ter drugih dopustnih posegov v prostor na celotnem območju občine so dopustne tudi agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.

Dovoljene vrste enostavnih in nezahtevnih objektov in pogoji za gradnjo

Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti namenjeni kmetijski pridelavi in niso namenjeni prebivanju. 

Gradnja objekta je možna, kadar na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: 

– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali 

– najmanj 5.000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

Umeščajo se lahko: 

– gradbeno inženirske objekte do višine 10 m, stolpne silose do višine 5 m in zbiralnike gnojnice ali gnojevke do kapacitete 1000 m³,

– enostavni in nezahtevni pomožne – kmetijsko gozdarske stavbe, razen vinske kleti in kleti: 

– gradnja na robu stavbnih površin – znotraj 5 m pasu od roba stavbnega zemljišča pobudnika: 

– gradnja vseh stavb površine do vključno 40 m² in višine max 3 m je možna, v kolikor znotraj A ali IK gradnja ni izvedljiva. Zagotovljena mora biti funkcionalna povezanost s kmetijskim gospodarstvom. Stavba ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. Za potrebe enega kmetijskega gospodarstva se lahko postavi 1 stavba,

– gradnja stolpnih silosov je možna le v kolikor znotraj A gradnja ni izvedljiva, 

– gradnja v odprtem prostoru: 

– dovoljena je gradnja stavb: lopa za orodje površine do vključno 20 m², objekt za spravilo kmetijske mehanizacije površine do vključno 40 m², staja ali krmišče do vključno 100 m², čebelnjak do površine vključno 20 m², vse stavbe višine max 3 m. Za potrebe enega kmetijskega gospodarstva se lahko postavi po 1 stavba vsake vrste. Stavbe se lahko umeščajo v odprti prostor samo pod naslednjimi pogoji:

– stavba je lahko umeščena: 

– ob rob gozdnih zemljišč, 

– ob rob gozdnih zaplat po dejanski rabi prostora, 

– na vedutno neizpostavljeni legi (odčitavanje prostora iz prometnic in/ali robov naselja),

– stavba ni umeščena tako, da okrni značilne vedute na naselje in krajino (kulturno in naravno), 

– stavba ne ustvarja prostorske dominante, 

– stavba ne sme biti umeščena v središču trajnih nasadov, njivskih površin (razen rastlinjaka) in v središču odprtih travniških površin, 

– za zunanji del stavbe velja prepoved uporabe neavtohtonih materialov: jeklo, pločevina, plastika, in podobni, razen za rastlinjake, 

– od stavb površine do vključno 150 m² in višine do vključno 3 m je možna le gradnja rastlinjakov. Rastlinjak ne sme spremeniti rabe tal.

Drugi pogoji: 

– gradnja ni dovoljena v 50 m pasu od roba državnih in lokalnih cest, 

– pomožna kmetijska stavba je pritličen, enoetažen objekt, gradnja kleti ni dovoljena, 

– merila in pogoje za oblikovanje stavb se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na namenski rabi A, 

– objekti v odprtem prostoru ne smejo biti priključeni na GJI, objekti, grajeni na robu stavbnih zemljišč pa ne smejo imeti samostojnih priključkov na GJI, 

– na območju krajinskega parka Debeli rtič stavbe in stolpni silosi niso dovoljeni.

Dopustna dela 

in druge prostorske ureditve

– dovoljeno je postavljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža), za druge razmejitve dovoljena le postavitev suhozidov;

– dovoljeno je postavljanje opazovalnic, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), 

– dovoljene so začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu z vsakokratnimi predpisi, ki urejajo vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 

– dovoljeno je opravljanje raziskav mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.

Drugi pogoji

– Prepovedana je postavitev počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je začasno ali stalno bivanje, skladiščenje plovil, gradnja v celoti vkopanih objektov in odlaganje viškov materialov iz gradbišč.

– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. 

– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno pred posegom nadomestiti. 

– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati. 

– Ohranjajo in vzpostavljajo se omejki, živice, posamezna drevesa, skupine dreves, vodna telesa. 

– Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj in obor, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali. 

– Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo in naravi prijazne oblike pridelave. Ekstenzivni sadovnjaki se ohranjajo. 

– Rekreacijske peš poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. 

– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiško katastrskem prikazu pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.

– Pred večjimi zemeljskimi deli (agromelioracije …) je na območjih arheološke dediščine potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave.

Merila in pogoji 

za oblikovanje

Posegi v območje kmetijskih površin morajo spoštovati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: 

– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, drenažne sisteme, sisteme parcelacije in komunikacij, dominantne kulturne objekte itd.), 

– značilne oblike podpiranja terena in ograjevanja prostora (primarno suhozid), 

– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacijskega vzorca, strukturo vodotokov, značilne pejsažne in mikro ambientalne poglede itd.). 

– pri posegih v kmetijska zemljišča je treba v največji možni meri očuvati terasasto oblikovano konfiguracijo terena. Posegi, ki bi zahtevali rušenje in odstranjevanje teras, so možni le v izjemno utemeljenih primerih na tistih terenih, kjer naklon zemljišč ne bo povzročil erozije plodnih površin. 

Poleg naštetega je potrebno upoštevati: 

– objekti gospodarske infrastrukture morajo biti skozi kmetijski prostor speljani tako, da vidno čim manj razvrednotijo krajino, 

– ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij, 

– na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti.